Slikar v senci Kokoschke in Schieleja
V Leopoldovem muzeju na Dunaju je na ogled razstava o Maxu Oppenheimerju, ki je na začetku 20. stoletja veljal za znano osebnost umetniških krogov na Dunaju, v Berlinu in Zürichu. Njegovi psihološko ekspresivni portreti Sigmunda Freuda, Arnolda Schönberga in Thomasa Manna pričajo o položaju, ki ga je imel znotraj tedanje kulturniške elite.
DUNAJ > Max Oppenheimer ostaja ekspresionist od vsega začetka, tako ga označuje podnaslov razstave, v senci sodobnikov, kot sta Oskar Kokoschka in Egon Schiele, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Navznoter prepletene dlani
Prijatelja Schiele in Oppenheimer (1885-1954) si na Dunaju nista delila le ateljeja, modelov in delovnega materiala, temveč tudi slikarske ideje. Oba sta znana po dlaneh, ki so prepletene navznoter, in neprizanesljivem upodabljanju lastnega telesa. Oppenheimerja so navdihovali tudi stari mojstri. Za njegovimi portreti se skriva njegov baročni vzornik Rembrandt, njegove verske slike, ki jih zapolnjujejo goli moški, pa vsebujejo vznesenega duha poznorenesančnega slikarja El Greca.
Slike glasbenikov in koncertov
Med približno 170 deli, ki so na ogled na razstavi na Dunaju, je veliko slik glasbenikov in koncertov. Da je judovski avantgardistični umetnik skoraj utonil v pozabo, je povezano z nacisti. Njegova dela so zasegali in plenili, zbiratelje njegove umetnosti, ki so bili večkrat judovskega rodu, preganjali in morili. Oppenheimerju je uspelo pobegniti v New York, kjer je leta 1954 v revščini umrl.
