Slikarstvo ima nešteto življenj

AJDOVŠČINA > Mozaik je sestavljen iz nešteto koščkov in vsak je drugačen od drugega. Prav tako kot likovni svet, izrazi in poetika, ki jih v svoja dela vnašajo novi članice in član Društva likovnih umetnikov Severne Primorske.

Nov veter in skoraj podvojene moči

Društvo se je v zadnjih letih pomladilo in okrepilo. “Odkar imamo svojo galerijo, je zavel v nov veter v že skoraj 'ovenelo' članstvo. Društvo se osvežuje, regenerira prav skozi mlade, kar je nekaj najlepšega, kar se mu lahko zgodi,” razmišlja predsednik Društva likovnih umetnikov Severne Primorske Vladimir Bačič. Prepričan je, da je prav Lokarjeva galerija tisti magnet, ki je individualni interes mladih - od možnosti razstavljanja, do izmenjave izkušenj z drugimi umetniki - zbližal z življenjem društva. “Ta obojestranski interes je zaživel v polni meri, saj se je v zadnjih par letih naše članstvo skoraj podvojilo s samimi mladimi ustvarjalci,” je zadovoljen Bačič, ki poudarja, da je Lokarjeva galerija v šestih letih delovanja postala cenjen in zaželen razstavni prostor; prošnje za razstave jim pošiljajo tako slovenski kot tudi tuji likovni ustvarjalci.

Zanimivo večglasje

Razstava Mozaik 2017 po Bačičevi oceni prinaša popolnoma različne likovne govorice in avtorske pristope, odstira zanimiv vpogled v miselni in ustvarjalni horizont mladih likovnih ustvarjalcev ter odriva specifične naglase, ki obvladujejo sodobno likovno umetnost.

Ana Maraž (1985), diplomantka ljubljanske Pedagoške fakultete, se posveča ilustraciji in risbi. Svojo likovno podobo je izčistila do te mere, da deluje kot simbol, znak oziroma vizualni arhetip. Njena minimalistična risba je ploskovita in linearna, iz nje pa se velikokrat rodijo tudi oblikovalski izdelki. Najmlajši med novimi ustvarjalnimi močmi Društva likovnih umetnikov Severne Primorske 27-letni Enej Gala, je v svojih likovnih delih pogosto družbeno angažiran. Diplomant beneške Akademije lepih umetnosti v svojem likovnem svetu združuje slikarstvo, kiparstvo in prostorske instalacije. Zanima ga razvoj novih skladnosti med formo in sporočilom, raziskuje “potencial ekscesa informacij, ki se pojavlja kot produkt prebavljanja vsakdanjosti.” Kot so zapisali v zgibanki, Gala to stori z vpeljavo realističnih detajlov, “ki figurativnost zreducirajo zgolj na funkcijo sledi, prek katere lahko intuitivno pridemo do ideje, ki jo podaja, ne da bi pri tem izgubil svobodo lastne interpretacije.”

Vinogradi, morje, gore, doline in hribi pa so najpogostejši motivi na slikah Natalie Mikhayline, ki se je iz Moskve, kjer je končala končala High British School of Art and Design, pred šestimi leti preselila v Črniče. Risba jo spremlja že dolgo, k slikanju pa jo vedno znova spodbudijo naravne lepote nove domovine. Prek slikarstva želi prenesti svoje videnje in čustva ter jih tako deliti z občinstvom.

Z osebnimi zgodbami in trenutki iz vsakdanjika, zbranimi v ciklu Male panike, pa se predstavlja Julijana Božič, ki je iz slikarstva diplomirala na Akademiji za likovno umetnosti in oblikovanje v Ljubljani. Protagonistke upodobitev, ki jih razstavlja v Lokarjevi galeriji, so ženske. Avtorica jih v trenutkih “malih panik” upodobi v enostavni kompoziciji in igrivi tehniki, pri kateri kombinira risanje in slikanje oziroma flomastre z akrilnimi barvami.

Mozaik 2017, ki bo v Lokarjevi galeriji na ogled do 14. aprila, pa dokazuje, da je slikarstvo, ki so ga že neštetokrat razglasili za mrtvega, še kako živo: “Seveda mlajši člani sledijo umetniškim trendom, vendar pa s svojimi deli dokazujejo, da je slikarstvo, ki naj bi bilo za odpis, ki naj bi ga vrgli na smetišče zgodovine, še vedno aktualno. Je tu in živi nešteto svojih življenj, ki se nenehno preobražajo in vendar se vedno znova vračajo k slikarskemu bistvu,” dodaja Bačič.

MAKSIMILJANA IPAVEC

Ajdovka Julijana Božič razstavlja dela iz cikla Male panike.Arhiv Lokarjeve Galerije