Slikarstvo z naukom
V galeriji Dimenzija napredka razstavlja Enej Gala (1990), bivši dijak likovne smeri novogoriške gimnazije in “pravkar pečeni” diplomanti likovne akademije v Benetkah.
SOLKAN> Talent mladega Gale je bil v Benetkah lani opažen in tudi ovenčan s pomembno nagrado; za svoje ustvarjalno delo je prejel štipendijo, ki jo perspektivnim mladim umetnikom vsako leto podeljuje beneška Fundacija Bevilacqua La Masa.
Predstavitev v galeriji Dimenzija napredka je Enejeva prva samostojna predstavitev. Poimenoval jo je “Interlokulus”: ko zadošča peristaltika. Najprej nas torej sooči z besedami in njih pomeni, po katere moramo v staro grščino. Gre, recimo, za neko peristaltično, ovijajoče, ritmično gibanje, ki poteka med dvema prostoroma, najbrž med začetkom požiralnika in koncem debelega črevesja.
Njegov slikarski pristop, kot piše Nataša Kovšca, dojema ustvarjanje kot neke vrste reciklažo “uporabnih” podob iz nepregledne množice slikovnega gradiva, ki ga obdaja v vsakdanjem življenju. Reciklirani so slikarski nosilci, uporablja reciklirane krpe ali pa tudi računalniško disketo, na katerih pa se dogaja njegova domišljija, spomin videnega in nezavednega v “želodcu” pomešajo. Z vso spretnostjo sukanja čopiča pred nas prikliče podobe organov in delov raznih predmetov, ki zaživijo v novem organizmu postmehanske dobe, prikliče aluzije Salvadorja Dalija, Francisa Bacona, Maksa Ernsta, Leonarda in nenavadne inovativne stroje profesorja Baltazarja. Poleg slik Gala razstavi še skulpture, v katerih je princip reciklaže še bolj očiten.
Eno je cepljeno na drugo, nezdružljive stvari v prostoru med dvema drugima prostoroma zaživijo skupaj, kar vse lahko razumemo kot metaforo sočasnega sveta genske spremenjenosti, proizvodnje predmetov, ki ne delujejo, baročno nasičenost potrošništva, pa milijardo ton odpadkov, ki ob vsem tem nastaja... A če je svet vsaj še malo iskren in igriv, potem bomo o Eneju Gali še slišali.
KLAVDIJA FIGELJ
