Slike, v katere vstopimo

KOPER>Ce Jian, ki jo je galerija Contra predstavila že leta 2009 z izborom risb, olj, gvašev in del v mešani tehniki, naslovljenem Artist, lani pa s slikami Models, tokrat gledalca nagovarja z naborom akrilov iz treh ciklov, ki jih povezuje podoben barvni, kompozicijski in konceptualni jezik.

Slikarka, rojena v kitajski pokrajini Shandong, od svojega štirinajstega leta živi v Berlinu, kjer je na likovni akademiji znanje črpala od Georga Baselitza in Daniela Richterja, kasneje pa doštudirala še umetnostno zgodovino in filozofijo. Kakor poudarja koprski galerist in kustos galerije Contra Mladen Bosanac, je vse to znanje očitna podlaga za njeno ustvarjanje, saj prav vsako delo konceptualno natančno osmisli. To velja tudi za slike na tokratni razstavi, naslovljeni A Maze (angleška besedna igra, maze pomeni labirint, amaze pa presenetiti).

Primerek iz zgodnjega opusa Labyrinth for Mice (Labirint za miši) je delo srednjega formata, ki je pravzaprav osnova za kasnejše velike formate labirintov, ki jih pri nas predstavljajo tri dela. “Serijo labirintov sem začela s slikami mišjih kletk, ki prikazujejo plasti rešetk in abstraktnih struktur, a kljub temu ostajajo zaprt logični prostor,” v enem svojih zapisov pojasnjuje slikarka, ki je v večjih delih labirintov skušala ujeti konstruktivistično abstrakcijo. “Ne želi biti popolnoma abstraktna, saj tematizira odnos med prostorom in ljudmi,” pojasnjuje Bosanac in povzema njene misli, da želi ustvariti nekakšno zidno tapeto, ob kateri gledalec dobi občutek virtualnega prostora. In res, pogled v njene slike - prostore nudi večdimenzionalno zaznavo, k čemur nedvomno pripomore predhodno avtoričino opazovanje papirnatih modelov in računalniških konstrukcij, ki ji služijo za model, a so reproducirani s klasičnim slikarskim postopkom. Od tod vseprisoten občutek, da bi pravzaprav lahko vstopili v sliko, kjer pa bi se znašli v zmešnjavi možnosti, poti in izbir, ki jih nakazujejo tudi barve - hladne izpričujejo izgubljenost, tesnobo in brezizhodnost, tople upanje, varnost, občutek, da bo še vse v redu. Vse na eni sliki.

Kot nekakšno rdečo nit je dekonstrukcijo realnih in ponovno sestavo imaginarnih prostorov moč najti tudi v seriji Obrazi. V njih Ce Jian obravnava umetni koncept človeškega obraza, danes vseprisotnega v računalniških modelih, animacijah, biometriki in robotiki, s katerim se dotika vprašanja, kako tehnologija, ki obrazu odvzame emocije, spreminja naš način njegovega doživljanja. V Kopru sta iz te serije razstavljeni dve podobi, od katerih je ena reinterpretacija znane Velasquezove slike Pablo de Valladolid, na kateri je Ce Jian obraz prekrila z barvnima krogoma, a ohranila prepoznavno obliko glave in ovratnika kraljevega igralca iz 16. stoletja.

Mladen Bosanac, ki ga še vedno navdušuje svežina in inovativnost slikarkinega izražanja, se ob tokratni razstavi veseli sočasnosti z njeno pekinško veliko razstavo, naslovljeno Smile Without a Face (Nasmeh brez obraza) v ugledni galeriji White Space. Prepričan je, da lahko tovrstni dogodki pripomorejo k umeščanju Kopra na zemljevid razstav, ki povezujejo lokalno s svetovno oziroma globalno ravnjo. MAJA PERTIČ GOMBAČ