Slovenija, dežela filma
16. Festival slovenskega filma, ki bo domačo filmsko bero v Portorožu predstavljal od prihodnje srede pa do nedelje, je pripravila nova ekipa. Vodi jo Igor Prassel, ki ima za seboj devet uspešnih izvedb mednarodnega festivala animiranega filma Animateka. Prassel pravi, da je tokratna filmska žetev obilna in izvrstna.
PORTOROŽ > Temu pritrjuje tudi odločitev žirantov na beneški Mostri - portoroški festival bo namreč odprl celovečerni prvenec Roka BičkaRazredni sovražnik, ki so ga na beneškem filmskem festivalu včeraj razglasili za zmagovalca v kategoriji Teden filmske kritike. Na največjem filmskem platnu v Sloveniji (razpeto bo v amfiteatru Avditorija) pa bo mogoče videti tudi koprodukcijo Zoran, il mio nipote scemo (Zoran, moj nečak idiot), ki jo je žirija nagradila s posebno omembo.
V torek, 10. septembra, bodo v Avditoriju pripravili posebno brezplačno projekcijo za prebivalce vseh občin slovenske Istre. Ob 20.30 bodo prikazali film Františka Čapa V začetku je bil greh. Letos namreč mineva 100 let od rojstva tega režiserja češkega rodu, ki je s svojimi del (najbolj znani sta Vesna in Ne čakaj na maj) močno zaznamoval slovensko kinematografijo. Občani in občankePirana pasi bodo vse festivalske filme lahko ogledali brezplačno, na blagajni Avditorija vstopnice lahko prevzamejo z osebnim dokumentom.
Slovenski filmski ustvarjalci so na festival letos poslali 134 filmov, komisija jih je v tekmovalne programe uvrstila 42, v netekmovalnih sekcijah pa jih bodo pokazali še 21. Tokratno izvedbo festivala pripravlja nova ekipa. Direktor Slovenskega filmskega centra je vodenje tokratne izvedbe zaupal Igorju Prasslu, ta pa se je odločil za kar nekaj sprememb. Prva je bila način selekcije. V preteklosti je festivalske filme izbral en sam selektor, tokrat so jih pod drobnogled vzeli trije; ob Prasslu še Katja Čičigoj, mlada gledališka in filmska kritičarka, ter filmski kritik in publicist Denis Valič. “Mislim, da je bila to dobra odločitev. Subjektivni izbor ene osebe se je v preteklosti namreč večkrat izkazal za problematičnega, in to je tudi razlog, ki je botroval odločitvi o kolektivni selekciji,” pravi vodja festivala in dodaja, da so imeli srečo, saj so lahko izbirali med veliko dobrimi filmi. “Lahko bi celo rekli, da je Slovenija dežela filma. A to je varljiv občutek - vprašanje je, kaj bo naslednje leto. Takrat bomo videli posledice finančnih rezov, ki jih je bil slovenski film deležen lani.”
Na 16. Festivalu slovenskega filma so pripravili tudi obsežen strokovni program, filme pa bo ocenjevala mednarodna strokovna žirija. Prassel pa dodaja, da si želijo festivala, ki bo povezal občinstvo in filmske ustvarjalce: “Ne maramo ekskluzivnih dogodkov, rdečih preprog in VIP zabav.”
Festival bo odprl Bičkov celovečerni prvenec Razredni sovražnik, med sedmimi celovečernimi filmi pa so še trije prvenci: PanikaBarbare Zemljič, Zapelji meMarka Šantića (oba sta nastala v produkciji TV Slovenija) in Adria BluesMiroslava Mandića. V tekmovalnem programu bodo prikazali še DvojinoNejca Gazvode, nadaljevanje uspešnice Gremo mi po svojeMihe Hočevarja ter film Čefurji raus!Gorana Vojnovića.
Količina in kakovost dokumentarnih filmov je presenetila že lansko selektorico FSF Jelko Stergel, kot opaža Prassel, pa se ta trend ohranja. Na festival so namreč prijavili kar 55 dokumentarnih filmov vseh dolžin, za to bi bilo po Prasslovem mnenju vredno razmisliti, kaj storiti z obsežno slovensko dokumentarno produkcijo. Prav zaradi velikega števila se namreč filmi težko prebijejo na festival slovenskega filma. Zato razmišljajo o tem, da bi slovenski dokumentarci dobili svoj festival, najverjetneje v Mariboru, odločitev pa je v rokah Slovenskega filmskega centra. Zadnja leta pa niso naklonjena kratkometražnim filmom; teh je vse manj, največ pa jih nastane v neodvisni produkciji. Prassel si želi, da bi v kratke filme več vlagala nacionalna televizija, ki je v zadnjih letih veliko pozornosti namenila igranemu in dokumentarnemu filmu. Zadovoljen pa je s kakovostjo študentskih filmov, ob tem opozarja, da je vsako leto večja in kakovostnejša produkcija študentov novogoriške Visoke šole za umetnost.
Da bi zagotovili osnovni pogoj za izvedbo festivala - brezhibne tehnične projekkcije -, bodo tudi letos v Portorož pripeljali dva digitalna projektorja vrhunske kakovosti. Avditorij namreč tovrstne tehnične opreme nima, Prassel pa apelira na vodstvo piranske občine in Avditorija, naj najdejo sistemsko rešitev. “Brez digitalnega projektorja v naslednjem letu ali dveh bo Portorož odrezan od filmskega sveta. Ob tem pa se odpira še vprašanje filmske vzgoje. V izolskem Art kinu Odeon tovrstni projektor sicer imajo, a to za filmsko vzgojo mladih na tem prostoru ni dovolj. Mislim, da bi si obalni vrtci in šole zaslužile prostor, kamor bi hodili otroci gledati filme in se o njih pogovarjati.”
MAKSIMILJANA IPAVEC
