Slovenščina naj povezuje
VIPAVA, NOVA GORICA > Slovenski slavistični kongres je strokovno znanstveno in stanovsko srečanje. Po lanski ediciji v Kopru se je dogodek letos premaknil na Goriško, njegove glavne organizacijske niti pa vodijo Univerza v Novi Gorici, Slavistično društvo Slovenije in Slavistično društvo Nova Gorica.
“Lokacijo smo izbrali tudi zato, ker tu domuje najmlajši študij slovenistike v Sloveniji. Raziskovalno je ta okoliš sicer dejaven že več časa, najdemo pa lahko skupne točke in razlike med štirimi študiji slovenistike pri nas,” je dejala dr. Boža Krakar Vogel, predsednica Slavističnega društva Slovenije. “Na tokratnem kongresu sodeluje preko 150 udeležencev, ki prihajajo iz vrst profesorjev, lektorjev, prevajalcev in publicistov. Tu se kaže različnost profilov, ki ga danes daje študij slovenistike,” je dodala.
Osrednjo pozornost kongresa, ki se je v četrtek odvijal v Lanthierijevem dvorcu v Vipavi, v petek pa na Gimnaziji Nova Gorica, so namenili predstavitvi najmlajšega slovenskega slavističnega univerzitetnega središča, ki pod okriljem Univerze v Novi Gorici obstaja od njene ustanovitve leta 2006. Raziskovalci, učitelji in študenti so v prvih dveh dneh predstavili njeno znanstveno raziskovalno usmerjenost in pedagoško organiziranost, svoje uspehe in dileme.
Ob osrednji temi Slavistika v regijah se je zvrstil niz drugih tematskih razprav in dve okrogli mizi. Med drugim so bila na sporedu predavanja o slovenskem slovaropisju v klasični in elektronski obliki, predstavitev novih slovarjev od zgodovinskih do sodobnih, narečnih do knjižnih, in pomislekov, ki spremljajo njihovo nastajanje. Udeleženci so se dotaknili tudi tem, ki se tičejo pouka slovenščine, pozabili pa niso niti na 200-letnico rojstva Frana Miklošiča, saj so predstavili njegovo manj znano delo - gimnazijska berila in pesništvo. Govorili so tudi o prevajanju slovanskih književnosti v slovenščino ter prisluhnili raziskovalnim dosežkom diplomantov z vseh slovenskih univerz. Predstavili so še nove knjige in projekte v zadnjem letu, posebno priznanje pa podelili dvema zaslužnima novogoriškima pedagoginjama in kulturnima delavkama, Nadi Majcen in Heleni Čujec Stres.
Slovenistika je verjetno edini študij, ki ga poučujejo na vseh štirih univerzah v Sloveniji, zato se že pojavlja problematika zaposlovanja tovrstnega kadra. “Diplomantom slovenistike bi svetovala, naj si izkušnje nabirajo na različnih področjih in naj poprimejo za raznolika dela. Nikakor pa naj ne čakajo na sanjsko priložnost,” je odločna Boža Krakar Vogel, ki poziva: “Slovenščina naj bo močan povezovalni element našega naroda, saj je že drugih razdruževanj dovolj.”
ANA CUKIJATI
