Slovenščino je ohranila solidarnost
Lepa Vida ob Srebrni reki je obsežno delo Marjana Pertota o kulturni in gledališki dejavnosti zgodnjih slovenskih priseljencev v Argentini, predvsem o primorskih emigrantih, ki so se zaradi fašističnega preganjanja in ekonomske krize izseljevali v Argentino. Študijo so včeraj predstavili v Slovenskem gledališkem muzeju.
LJUBLJANA> “S knjigo avtorja Lepa Vida ob Srebrni reki spoznavamo primorsko emigracijo v Argentini, o kateri sicer vsi vemo, da je bila množična in dejavna, kaj več pa nam o njenem nekoč živahnem društvenem delovanju vse do pričujočega dela ni bilo znano,” je na včerajšnji predstavitvi orisal pomen Pertotovega dela Ivo Jevnikar, predsednik Knjižnice Dušana Černeta iz Trsta. Marjan Pertot pa je poudaril, da so pri nastajanju knjige predstavljali največjo težavo pisni viri, saj danes praviloma niso dostopni ali pa so ohranjeni v okrnjenem obsegu.
Delo Lepa Vida ob Srebrni reki spod peresa Marjana Pertota je nastalo v sodelovanju založbe Mladika in Knjižnice Dušana Černeta iz Trsta ter Slovenskega gledališkega muzeja v Ljubljani. Pertot se v njem posveča gledališki in kulturni dejavnosti Slovencev, ki so se naselili v štirih argentinskih provincah: Buenos Aires, Entre Ríos, Santa Fe in Córdoba ter zajema 35 organizacij, ki so s prekinitvami delovala od leta 1919 dalje.
Pestro in dejavno kulturno in gledališko življenje slovenskih in primorskih izseljencev v Argentini ter njihov trud, da slovenska beseda med njimi ne bi zamrla, so beležili zlasti časopisi Jadran (deloma slovenski in deloma hrvaški časopis), Duhovno življenje, Njiva, Slovenski tednik,Slovenski glas, Slovenski list, Gospodarstvo, Glasnik.
“Že leta 1944 smo bili priča enemu največjih dogodkov, ki so ga organizirali Slovenci v Argentini. Takrat se je prireditve ob praznovanju stote obletnice rojstva pesnika Simona Gregorčiča udeležilo več kot 3000 ljudi. Recitali, gledališke igre in ostale kulturne prireditve so trajali vsaj pet dni,” je s konkretnim primerom Pertot ponazoril kulturno dejavnost Slovencev v Argentini.
Knjižničarka Lučka Kremžar-De Luisa, ki danes živi v Trstu in je avtorju nudila dragoceno pomoč pri urejevanju podatkov ter navezovanju stikov s slovenskimi izseljenci v Argentini, pa je na predstavitvi med drugim poudarila, da se je ob nastajanju knjige spletla topla prijateljska vez z Beneškimi Slovenci, ki so v Argentini močno prisotni, a so žal na različnih področjih slovenske zgodovine dostikrat povsem neupravičeno zapostavljeni. Delo Lepa Vida ob Srebrni reki jim namenja prostor.
“Prikaz kulturnega in gledališkega dela primorskih in drugih zgodnjih priseljencev v Argentini, avtorja Marjana Pertota nenazadnje odkriva pomen solidarnosti, ki je v prvi vrsti botrovala ohranjanju slovenstva v tej nam daljni deželi,” je ljubljansko predstavitev sklenila Francka Slivnik iz Slovenskega gledališkega muzeja.
ROBI ŠABEC