Slovenska dramatika je še kako živa
Jutri, na svetovni dan gledališča, se bo v Prešernovem gledališču Kranj s premiero drame Zrno soli Novogoričanke Nede R. Bric pričel 48. Teden slovenske drame. Nacionalni festival prinaša 17 predstav in številne spremne dogodke. “Vse to dokazuje, da je slovenska dramska beseda še kako živa in kakovostna,” je prepričana direktorica gledališča Mirjam Drnovšček.
KRANJ > Teden slovenske drame se bo jutri, na svetovni dan gledališča, pričel s podelitvijo stanovskih nagrad Združenja dramskih umetnikov Slovenije in s slovensko premiero koprodukcije Prešernovega gledališča Kranj in Narodnega gledališča Tuzla iz Bosne in Hercegovine - v drami Zrno soli avtorica in režiserka Neda R. Bric prikazuje zgodbe ljudi iz dveh dežel, ki ju je skozi zgodovino družilo marsikaj, skupaj sta bili v Jugoslaviji, še prej v avstro-ogrskem cesarstvu. Danes sta samostojni državi “z včasih zapletenim razmerjem glede zapuščine nekdanje skupne države”, v obeh pa živi veliko prebivalcev narodnosti druge države, so zapisali v predstavitvi drame.
Domačo dramatiko je nujno razvijati
Letošnji Teden slovenske drame se ne razlikuje bistveno od prejšnjih in prinaša najboljše stvaritve, je na predstavitvi poudarila direktorica Prešernovega gledališča Mirjam Drnovšček.
Jutri podelijo priznanja Združenja dramskih umetnikov Slovenije
Teden slovenske drame bodo drevi odprli s podelitvijo priznanj Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Strokovna komisija (predsednica Neda R. Bric, članici Darja Reichman in Nina Ivanišin) je soglasno izbrala pet dobitnikov. Odličje Marija Vera za življenjsko delo bo prejel igralec Andrej Kurent. Že kot sedemnajstletnik je nastopil v prvem slovenskem celovečernem filmu Na svoji zemlji, sodi v tretji rod novo ustanovljene igralske akademije po drugi svetovni vojni in bil je eden najpomembnejših za zagon repertoarja ljubljanske Drame. Soustvarjal je tudi slovensko eksperimentalno gledališko sceno, se uveljavil z izvrstnimi gledališkimi, filmskimi in radijskimi vlogami in slovel kot sijajen govorec, kar ga je pripeljalo do poučevanja na akademiji. Veliki bršljanov venec, priznanje za življenjsko delo, bo prejela dramaturginja Livija Pandur, priznanji za igralske dosežke Aljoša Ternovšek in Jurij Zrnec, bršljanov venec za umetniške dosežke na gledališkem področju pa koreograf in režiser Ivan Peternelj.
Do 8. aprila se bo zvrstilo 17 predstav, od tega šest v tekmovalnem programu: pomerile se bodo kolektivna igra Človek, ki je gledal svet v režiji Žige Divjaka in produkciji Slovenskega mladinskega gledališča, avtorski projekt Stenica v režiji Jerneja Lorencija ter koprodukciji Prešernovega gledališča in Mestnega gledališča Ptuj, Strniševi Ljudožerci, ki jih je v mariborski Drami režiral Ivica Buljan, igra Dušana Jovanovića Zid, jezero v režiji Miloša Lolića in produkciji ljubljanske Drame, drama Saše Pavček Pod snegom v režiji Barbare Zemljič in produkciji Mini teatra in Cankarjevi Hlapci, ki jih je v ljubljanski Drami režiral Janez Pipan. Mednarodni program so bili primorani nekoliko okrniti, saj izmed sedmih načrtovanih predstav zaradi finančnih omejitev dveh niso mogli pripeljati v Slovenijo. Prihajajo pa gledališča iz Rusije, Indije, Avstrije, Izraela ter Bosne in Hercegovine.
Selektorica festivalskega programa Tea Rogelj si je ogledala 62 uprizoritev, pri izboru pa sta jo kot glavni merili vodili dovršenost in kompleksnost uprizoritev.
Šest predstav v tekmovalnem delu se bo potegovalo za Šeligovo nagrado. Dramaturginja, ki po dveh letih naloge selektorja predaja Marku Sosiču, je prepričana, da je Teden slovenske drame bistven za slovensko dramatiko, ki jo je treba razvijati, kar je eno od poslanstev slovenskega gledališča. Spomnila je še, da so gledališča nekdaj dobivala finančno spodbudo za uprizarjanje domače dramatike. Ker je ni več, je festival še toliko pomembnejši.
14. delavnico dramskega pisanja bo na festivalu vodil predstavnik mlajše generacije poljskih dramatikov Mateusz Atman. Umetniška vodja kranjskega gledališča, dramaturginja Marinka Poštrak je prepričana, da so dosedanje delavnice že botrovale razmahu generacije mladih slovenskih piscev, za katere upa, da bodo s svojimi deli kmalu prišli do uprizoritev in nagrad.
Dvakrat Möderndorfer in enkrat Vilčnik
Tudi letos bodo na Tednu slovenske drame podelili nagrado za mladega dramatika. Na natečaj je prispelo 14 besedil, nagrajenca pa bo izbrala strokovna žirija za Grumovo nagrado. Članica Klavdija Zupan je dejala, je bil letošnji izbor besedil mladih dramatikov zelo dober in marsikatero je že zrelo za odrsko uprizoritev.
Presenetil pa jih je izbor nominirancev za Grumovo nagrado za najboljšo novo dramo. Izkazalo se je, da je avtor kar dveh izbranih del pod šifro Vinko Möderndorfer. “To dokazuje njegovo plodovitost in fleksibilnost, da slog prilagodi vsebini, ki jo obdeluje,” ocenjuje Klavdija Zupan. Poleg Möderndorferjevih del Romeo in Julija sta bila begunca ter Sestre je žirija za Grumovo nagrado nominirala še delo Večja od vseh Roka Vilčnika.
