Slovenski istrski lingvistični atlas je edinstvena "sila" za premišljeno ohrajanje narečja

KOPER > "Pri raziskavi, ki sem jo opravila v tridesetih krajih v slovenskem, hrvaškem in italijanskem delu Istre, je sodelovalo približno 150 narečnih govorcev. Z delom, ki prinaša več kot 40.000 narečnih izrazov, sem želela poleg novih spoznanj, ki so neizogiben izid znanstvenega raziskovalnega dela, prispevati tudi k destigmatizaciji narečja in opozoriti na pomen njegovega premišljenega ohranjanja," pravi raziskovalka, ki je, kot je povedala Ingrid Celestina iz založbe Libris, zaslužna, da je "danes Istra narečeslovno najbolj raziskana slovenska pokrajina".

Foto: Maja Pertič Gombač

Vse tri dele, ki jih je oblikoval Peter Florjančič iz Studia Reflex, je koprska založba založila z Osrednjo knjižnico Srečka Vilharja Koper, katere direktorica dr. Luana Malec je poudarila, da gre za "delo, ki trajno ohranja jezikovni spomin našega prostora". Na knjige, kakor sta poudarila tako podžupan Mario Steffe kakor župan Aleš Bržan, so ponosni tudi na občini, ki je izid podprla. Kot je v svojem besedilu poudarila recenzentka dr. Tjaša Jakop, je Suzana Todorović kot edina raziskovalka doslej samostojno izvedla raziskavo na toliko raziskovalnih točkah rižanskega in šavrinskega podnarečja ter na kontrolnih točkah, kot so Bertoki, Milje v Italiji ali Kućibreg in Bujah na Hrvaškem, s čimer je dokazala, da državne meje ne sovpadajo vedno z jezikovnimi. Dogodek so obogatili tako istrski glasbenik Marino Kranjac kakor narečna govorca Gianino Bubola iz Kućibrega in Vlasta Jerman iz Škofij.