Slovitih 4'33'' in heroični Cesar

NOVA GORICA, GORICA > Zelo simbolično so se prepletle skladbe, ki so jih na zadnjih dveh koncertih letošnjega jubilejnega 35. festivala Kogojevi dnevi obiskovalcev v poslušanje ponudili člani hrvaškega Ansambla Cantus pod vodstvom dirigenta Berislava Šipuša in Orkester iz Padove in Veneta pod taktirko maestra Antona Nanuta s solistom Aleksandrom Gadžijevim.

Medtem ko je minuli ponedeljek velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica polnokrvno zvenela v znamenju poslanstva Kogojevih dni in nove glasbe, pa so v sredo dvorano Kulturnega centra Lojzeta Bratuža v Gorici napolnile tradicionalne, klasično-romantične mojstrovine. Slovita in kontroverzna skladba 4'33” Johna Cagea, nedvomno enega najzanimivejših sodobnih ameriških skladateljev druge polovice 20. stoletja, je otvoritvi 34. abonmajske sezone novogoriškega kulturnega doma dala poseben pečat provokativnosti, eksperimentalnosti, nagajivega iskanja novih zvokov in drugačnega razumevanja zvočnega sveta.

Skladba, ki jo akterji izvajajo brez zvokov, ponuja občinstvu enkraten trenutek vstopa v umetnino, priložnost spodbujanja lastne kreativnosti in domišljije in tako sooblikovanja koncertnega dogodka. Stavki s trikratno oznako “tacet” slovitega dela, prvič uprizorjenega na Kogojevem festivalu, in zgolj nakazani gibi začetkov igre akterjev na odru, so bili za nekatere krasna provokacija, za druge pa zgolj nepotreben spektakel. Razbijanje meja med umetnostjo in življenjem na samosvoj in dovolj izviren način poskušata v glasbi uresničevati tudi sodobna hrvaška avtorja: Mirela Ivičević in Krešimir Seletkovič. Prva z uporabo pravila igre domino v skladbi Dominosa FF00FF, drugi s poskusom gibanja med redom in neredom okrog tona dis v skladbi DISorder. Z glasbenimi zgodbami, ki ne blažijo, vedrijo in nam tudi ne postrežejo z značilno mahlerjansko zvočnostjo, je ansambel Cantus s sopranistko Ivano Lazar nadaljeval tudi v izvedbi Simfonije št. 4 v G-duruGustava Mahlerja v precej pomanjkljivi priredbi za komorni sestav Klausa Simona.

V precej bolj ubranem, blagem in zvočno prijaznem slogu je zvenel Kogojev koncert v Gorici: razen uvodnega ReligiosaSlavka Osterca sta znameniti Koncert št. 5 za klavir in orkester, znan pod vzdevkom Cesar Ludwiga van Beethovna in Simfonija št. 4 Felixa Mendelssohna Bartoldyja občinstvu ponujala predvsem enkratno doživetje s preverjenimi mojstrovinami, ki so nastale pred več kot dvestotimi leti.

Z enim najmogočnejših Beethovnovih koncertov se je prvič soočil 19-letni Aleksander Gadžijev in njegov debi je bil naravnost fascinanten, tako zaradi izrazne moči in tehničnega potenciala kot izjemnega tonskega slikanja. Mladi goriški virtuoz je očaral tudi dirigenta Antona Nanuta: “Zagotovo je to danes eden največjih talentov, ne samo pri nas, ampak tudi v širšem prostoru. Z neverjetno ležernostjo obvladuje vse zahtevnosti partiture in jo tudi mojstrsko razume. Z eno samo vajo in kratko generalko smo ustvarili izjemno, vrhunsko in veličastno izvedbo.”

Silovito, čvrsto, kleno, heroično zveni Beethovnova glasbena govorica pod prsti Gadžijeva, hkrati pa (v drugem stavku) tudi nežno, poglobljeno in mehkobno, vedno pa iskreno in predano umetnosti, ki jo mladi pianist želi prenesti do občinstva. Zgledno so svoje poslanstvo opravili tudi člani Orkestra iz Padove in Veneta, ki so disciplinirano in s posebnim žarom sledili vsem poustvarjalnim vzgibom 82-letnega maestra Nanuta, tudi vrsto let umetniškega direktorja Kogojevih dni.

TATJANA GREGORIČ

Radio Koper