Smo ali nismo prišli izza Karpatov?
Izredno zanimanje obiskovalcev za predavanje Antona Perdiha o izvoru Slovencev in drugih Evropejcev, ki je bilo v torek v Kosovelovi knjižnici v Sežani, je dokaz, da hočejo ljudje slišati tudi drugo plat uradne zgodovinske teze o izvorih in naseljevanjih Slovanov.
SEŽANA > “Ne poznamo niti enega zgodovinskega vira, ki bi govoril o množičnem naseljevanju prednikov Slovencev v 6. in 7. stoletju našega štetja. Ni verjetno, da bi Rimljani, Bizantinci in drugi, ki so zabeležili tudi manjše vdore, spregledali in ne zabeležili večjih naseljevanj. Imamo pa vir, ki govori o nerimskem prebivalstvu, katerega pa ne opredeli bolj podrobno. Po odhodu Rimljanov so ti ostali tam, kjer so bili prej, in kmalu so bili poimenovani kot Sloveni ali Veneti,” je nabito polno dvorano Kosovelove knjižnice predvčeraj nagovoril predavatelj Anton Perdih.
Vprašljivo 6. stoletje
Univerzitetni profesor za kemijo, doma iz Zatolmina, se zadnjih 15 let, ko je v pokoju, posveča raziskovanju izvora Evropejcev. O tem je lani napisal tudi knjigo Izvor Slovencev in drugih Evropejcev, ki je izšla pri založbi Jutro in jo je tokrat predstavil. Uradni stroki je navrgel očitek, da še vedno vztraja pri teoriji o priselitvi, ki naj bi jo vzpostavili germanski zgodovinarji, ker jim je to nekoč ustrezalo. “Skladno s teorijo kontinuitete je večina evropskih arheologov že zavrnila domnevo o invaziji Indoevropejcev v bakreni dobi, opuščajo jo tudi uradne evropske institucije. Vedno več evropskih strokovnjakov za prazgodovino zavrača tudi domnevo o prihodu Slovanov v 6. stoletju in sedaj razpravljajo le še, ali so Slovani na svojih sedanjih ozemljih od mlajše ali starejše kamene dobe,” je povzel spremljanje literature. Zavrnil je tudi očitek, da se ukvarja s tematiko, ki ni blizu njegovi stroki, ker naj bi bil v svojem osnovnem poklicu neuspešen: “Seznam mojih številnih strokovnih objav, ki je javno dostopen na Cobissu, priložil sem ga tudi na konec knjige, priča o nasprotnem.”
Sporna N skupina
V svojem nizanju argumentov v prid tezi, da Slovani na območje današnje Slovenije niso prišli v 6. stoletju, se je oprl zlasti na izsledke populacijske genetike in DNK rodoslovja, ki temeljita na analizi tipičnih genetskih markerjev. Ti se dedujejo po moški ali ženski liniji. “Z vsakim letom imamo z njihovo pomočjo bolj jasno sliko o pogostosti posameznih rodovnih skupin, oziroma tako imenovanih haploskupin, ki so značilna za določena geografska področja. Z njimi je mogoče tudi ugotavljati, kako je potekalo preseljevanje skupin ter ugotavljati čas do skupnega prednika posamezne skupine,” je razložil. V Sloveniji naj bi bilo tretjina ljudi iz haploskupine (HS) I, ki naj bi bila stara vsaj 46.000 let in ima izvor v Evropi. Druga tretjina pripada HS R1a, ki naj bi nastala pred 20.000 leti v srednji Aziji, od koder naj bi prišla v Evropo pred 9.000 do 8.000 leti in s sabo prinesla kmetijstvo, četrtina ljudi iz HS R1b naj bi tudi imela 20.000 let starega skupnega azijskega prednika, čigar potomci so prišli v Evropo pred 4.500 oziroma 3.500 leti. “Poleg ostalih manj zastopanih skupin pa na območju Slovenije skoraj ni skupine N. Ta je močno zastopana pri Slovanih, ki živijo na drugi strani Karpatov, kar je neposreden dokaz proti priselitvi od tam. Celo nasprotno: te raziskave kažejo, da so se predniki Slovanov v letih okoli obdobja od 6. do 9. stoletja našega štetja množično selili v nasprotno smer od danes veljavne - iz zahoda proti vzhodu,” je Perdih navrgel še en izziv. Ob večinskem pritrjevanju so bili med občinstvom tudi taki, ki v to teorijo dvomijo: tudi zato, ker je bilo v raziskavo vključenih (pre)malo ljudi. Predavatelj je pritrdil, da je nekaj sto ljudi sicer majhen vzorec in pojasnil, da se ta sčasoma povečuje ter da se pri tem izkazuje, da razmerje med glavnimi tremi skupinami ostaja podobno.
Ciklus predavanj o izvoru Slovencev se bo v knjižnici nadaljeval 18. februarja, ko bo novinar in publicist Marjan Ivan Moškon predstavil svojo novo knjigo Sklaveni, Sloveni, Slovenci ter v marcu, ko bo Goričan Mirko Škibin predstavil knjigo Etruščani so bili Slovani.
“V naslednjih mesecih bomo dali možnost tudi uradni zgodovini, arheologiji in etnologiji, da predstavijo naselitveno teorijo. Poslanstvo knjižnice je namreč tudi pospeševanje intelektualnega razvoja posameznika in družbe ob vzpostavljanju možnosti po zadovoljevanju potreb po celoviti informiranosti. To pa je mogoče le ob dialogu nosilcev argumentov, pa čeprav si kdo od njih tega še ne želi,” je povedala Magdalena Svetina Terčon, direktorica knjižnice.
BOGDAN MACAROL
