Smo ovce ali smo ljudje?
V solkanski galeriji Dimenzija napredka so letošnjo četrto razstavo posvetili slikarjema Francescu Di Lernia in Pieru de Felice iz Torina, ki se s svojimi deli prvič predstavljata goriškemu občinstvu.
SOLKAN> Teme, ki jih Francesco Di Larnia obravnava na svojih slikah, izhajajo iz povsem vsakdanjih, skoraj banalnih življenjskih situacij, ki jih ujame, ko se s fotoaparatom potepa po svetu. Di Larnia je sicer izbral tehniko fotorealizma, a je v njegovih delih obenem prisotna močna komponenta fantastike in ironije. Na slikah, ki predstavljajo na videz povsem normalne prizore ljudi na plaži, lahko pozoren gledalec opazi noja, pingvina ali velikanskega “bambija”, ki se popolnoma zlijejo z okoljem. Eden od priljubljenih surrealnih motivov, ki ji Di Larnia rad upodablja v svojih delih, je vsekakor tako imenovan “zeleni možiček”, brez katerega ni šlo tudi na tokratni razstavi in ki ga lahko vidimo, kako se brezskrbno sonči na sliki Hotel bellavista.
Pier De Felice predstavlja svoje slike iz treh ciklov, pri katerih uporablja oljno tehniko na kolažu, prilepljenem na les. V prvem, ki ga je poimenoval Dober kraj za pozabljanje, upodablja nežne pokrajine, nekakšno zatočišče pred grdotami sveta ter nas vabi v refleksijo vsega lepega, kar nas obkroža. V drugem ciklu The Road prikazuje črne ceste, ki se izgubljajo na obzorju, ali opustošene objekte, sivino pokrajine pa preseka z močno rdečo barvo. V tretjem ciklu, ki predstavlja njegova zadnja dela, je avtor pri izbiri tem bolj svoboden in ironičen. Vsekakor izstopa podoba ovce (slika Lamb), ki jo De Felice upodablja v nekakšni naivni tehniki, s katero se sugestivno poigrava z gledalcem, hkrati pa vabi k lastni interpretaciji videnega. Smo mar ovce ali smo ljudje?
KRISTINA MARKOVA