Snežnik se oglaša že 35 let
Na Bistriškem in v sosednjih krajih težko naletimo na koga, ki še ne bi slišal za ansambel Snežnik in poznal kakega njihova napeva. Njihova Brkinska slivovka iz leta 1998 je tako rekoč že ponarodela. Ansambel letos praznuje 35-letnico delovanja in ob tej priložnosti so se trije člani zasedbe po 21 letih spet odpravili na poletno turnejo k slovenskim rojakom v Ameriki.
ILIRSKA BISTRICA > “V vseh teh letih smo postali že prepoznavna glasbena znamka za naše zdomce,” ugotavlja harmonikar in pevec Jože Jenko, ki se je z Ivanom Kompanom (bas kitara, vokal) in Danilom Čekado (kitara, vokal) konec junija odpravil čez lužo na dvotedensko turnejo k slovenskim izseljencem. V ZDA jih je povabil predsednik kluba primorskih Slovencev v Clevelandu Igor Frank, da bi nastopili na praznovanju ob 40-letnici delovanja kluba.
Na slovenski Pristavi se je zbralo približno 500 slovenskih rojakov iz različnih krajev in tudi drugih slovenskih klubov. Jenko pojasnjuje, da starejšim generacijam slovenskih izseljencev najzanimivejše stare Slakove pesmi. “Zaigrali smo jim tudi nekaj starih dalmatinskih in a cappella napevov, pa seveda nekaj naših avtorskih skladb. Zelo čustveno doživljajo slovensko glasbo. Videli smo veliko veselja in tudi joka, predvsem pa so obujali spomine na mlada leta.”
Ansambel Snežnik je nastal leta 1982 kot Trio Jožeta Jenka. Leta 1995 je izdal prvo kaseto Trije muzikantje, sledili sta še Brkinska slivovka (1998) in Moji gozdovi (2002). Leta 2007 so izdali zgoščenko Darilo nevesti, 30-letnico delovanja pa so kronali z albumom Naj pesem odmeva. Poleg številnih nastopov v domačih krajih so slovensko pesem ponesli tudi onkraj slovenskih meja: k rojakom v Ameriki (leta 1996 in 2017) in Avstraliji (2008). V svojih pesmih, kot pravijo, “poudarjajo lepote in dobrote domačih krajev ter opisujejo lokalne običaje in navade”. Zelo so ponosni tudi na to, da so svoje pesmi in slovensko narodnozabavno glasbo ponesli “v srca rojakov, živečih v Združenih državah Amerike in Avstraliji, ter jim tako približali domovino”.
Cleveland in Pittsburgh
Že nekaj dni zatem so igrali v Primorskem klubu v Clevelandu, nato pa še na enem največjih festivalov slovenske kulture Slovenfest, ki ga tradicionalno organizira Slovenska narodna podporna jednota (SNPJ) v Pittsburghu. Tridnevnega druženja se udeleži več tisoč slovenski rojakov. “Tu smo se spet srečali z nekaterimi ansambli, s katerimi smo nastopili že pred 21 leti, ko smo se prvič odpravili na turnejo po Ameriki. Ponovno smo se srečali in fotografirali tudi s takratno miss SNPJ,” z nasmeškom pravi Jenko.
Za organizacijo turneje sta poskrbela Igor Frank in Nevio Prosen, v Pittsburghu pa je veliko pomagala družina Frenka Valenčiča, ki jih je gostila že pred 21 leti. “Nastanjeni smo bili pri slovenskih družinah, ki so za nas odlično poskrbele. Poleg petih uradnih nastopov smo se vsak dan udeležili še kakšnega od družinskih piknikov, kjer smo igrali med domačini. In tam je bilo vzdušje še bolj pristno in veselo,” pravi Jenko. V prostem času so si ogledali tudi bližnje znamenitosti, srečali pa so se tudi s slovenskim konzulom in z županom Clevelanda.
Tradicionalni vzpon na Snežnik
Seveda pa bodo trije mušketirji 35-letnico, ki jo praznujejo 9. oktobra, obeležili tudi na domačih tleh med svojimi prijatelji in podporniki. “Vsako leto pripravimo tradicionalni vzpon na Snežnik, po katerem smo se poimenovali. Niti letos ne bo nič drugače, le da bomo program še malo razširili,” napoveduje Jenko, ki z Ivanom Kompanom v ansamblu vztraja že od začetka. V vseh teh letih se je sicer zamenjalo že kakih ducat članov, v svojih vrstah pa so imeli tudi tri ženske.
In kaj je recept za tako dolgo uspešno glasbeno kariero? “Eden je gotovo ta, da smo samo trije in je manj možnosti za kreganje, pa vsak se zna kdaj potegniti nazaj,” v smehu odgovori Jože Jenko in potrdi, da imajo povabil za nastope še vedno veliko. “Igramo na shodih, praznovanjih abrahama, za zaključene družbe. Na ohcetih vedno manj, ker smo prestari, zdaj so nas začeli vabiti na diamantne poroke,” v smehu našteje.
Ne glede na leta jim dobre volje ne manjka.
KATJA KIRN VODOPIVEC