Sodelovanje, upor in upanje
Benetke so od srede polne ljubiteljev umetnosti in medijev, ki si želijo že pred jutrišnjem uradnim odprtjem ogledati razstavo in paviljone 56. umetnostnega bienala. To bo v prehajanju meja med likovno umetnostjo, glasbo in filmom iskal dogovore na krize današnjega časa. Kurira ga Okwui Enwezor, osredja tema pa je Vse prihodnosti sveta. Slovenija se tokrat ne predstavlja galeriji A+A (ta je zaprta), marveč v Arsenalih in sicer s projektom umetnika Jaše Zaklop/nasilna nuja za utelešeno prisotnost.
BENETKE > Jaša Mrevlje Pollak s sodelavci te dni že izvaja svoj projekt, ki bo v tedenskem ciklu obiskovalce z liričnimi pozivi vabil k sodelovanju, uporu in upanju.
“To ni obdobje molka”
Jaša je v Artileriji Arzenala skupaj z arhitektom Kunom Mayerjem oblikoval visoko konstrukcijo, ki kot utrdba zaseda prostor paviljona. Ves čas je v ozadju glasba, elektronska ali klasična, ki jo bodo v živo izvajali na klavirju. Glasbo presekajo misli, ki jih Jaša skozi reže v trdnjavi posreduje obiskovalcem instalacije, kot sta: “To ni obdobje molka. Zdaj bova jaz in ti tole izkričala.” ali “Odpor bo oster kot nož.” Zunanjost in notranjost postavitve bo od jutra do večera dobivala novo podobo: umetnik bo s kredo izpisoval pozive k združevanju ali uporu ter druge misli. Ostali performerji se na dogajanje odzivajo vsak na svoj način, vsak v svoji vlogi. Lesene stopnice, police, nekakšne klopi, obiskovalca vabijo, naj sede in postane del vsega.
Sedemdnevni performans temelji na scenariju, ki ga je Jaša napisal z mladim izraelskim pisateljem Etanom Nehcinom in bo izšel kot samostojno literarno delo. Glede vsebine scenarija Jaša ostaja skrivnosten, ker se bo postavitev, glede na različne dejavnike, s časom spreminjala.
Trdnjava z razpokami
Performans bo v 28 tednih dobil popolnoma drugo formo, avtor pa je razkril, da bo struktura performansa v prvi fazi zaprta kot trdnjava. Vsebina bo do gledalcev prihajala prek razpok. Jaša konstrukcijo razume kot kip, v katerega se vstopa: sčasoma se vse odpira, kar ponazarja, da projekt ni hermetično zaprt, izoliran koncept umetnika. Postavitev Zaklopa pooseblja Jaševo potrebo po tem, da se tudi arhitektura prilagaja emociji. Pri tem se umetnik navezuje na zapuščino Gordona Matta Clarka, ki je videl arhitekturo predvsem kot odslikavo duhovnega časa.
Zaklop je točno to, kar naslov v drugem delu povzema - nasilna nuja za utelešeno prisotnost, je poudaril Jaša. Konstrukcija, ki deluje kot utrdba, napeljuje na idejo upora v smislu ustvarjanja kreativne misli, kot reakcijo na današnji čas: “V skladu z nagovorom letošnjega bienala ne gre za upanje v smislu projekcije v prihodnost, temveč za upanje v smislu pozitivne misli k temu, da se stvari kakorkoli spremenijo. Zato, da se stvari spremenijo, pa se morejo spremeniti v tem trenutku.”
Med performerji bodo stalnica Jaša, avtorja zvoka oz. glasbe Janez Vidrih-Junzi in Tine Grgurevič-Bowrain ter Drascek. Ostali akterji se bodo med performansom, ki ga bodo v sklopu bienala izvedli 28-krat, menjali in dodajali svoj košček mozaika k postavitvi v nastajanju.
Slovenija se letos prvič predstavlja v svojem paviljonu, postavljenem v Arzenalu. Kuratorica Aurora Fonda je povedala, da nova lokacija slovenski predstavitvi omogoča večjo vidnost in prepoznavnost, saj se je bilo treba v Galerijo A+A načrtno odpraviti, medtem ko Arzenale obišče več ljudi. Dodala je, da je Jaša s sodelavci prostor v Arzenalu dobro izkoristil: “Umetnik se je res zelo potrudil, da je naredil prav posebno instalacijo. Dela je bilo veliko, saj je Jaša v svojem projektu soočil razne medije - vizualno umetnost, arhitekturo, glasbo, performans, kiparstvo in tudi poezijo, kar ni lahko, rezultat pa se mi zdi zelo dober.”
MI, STA
