Sodoben, barvit nakit, navdihnjen s kulturno dediščino klekljanja

Kultura
, posodobljeno: 25. 08. 2026, 4:45

Klekjarice druge idrijske skupine svojega društva so minuli teden v podzemni galeriji sv. Barbare potiho odprle razstavo Čipka zaživi v ornamentu. Razstava je več, kot pove naslov. Preko temeljitega študija ornamentike oziroma okrasja na domači stavbni dediščini, učenja in risanja papircev so večstoletne ornamente vklekljale v sodoben nakit in druge uporabne predmete.

Sodoben, barvit nakit, navdihnjen s kulturno dediščino klekljanja

Avtorici razstave, tudi klekljarici in risarki nakita z ornamenti domače dediščine, in mentorica (z leve) - Dora Klavžar, Aleksandra Pelhan in Vera Kostanjšek

Foto: Saša Dragoš

IDRIJA > “Enkratno!” je bil večinski komentar obiskovalcev, ki so si ogledali razstavo Čipka zaživi v ornamentu v podzemni Galeriji sv. Barbare. Čeprav so jo članice druge idrijske skupine društva klekljaric postavile na ogled brez formalnega odprtja in širšega oglaševanja, je dober glas od ust do ust v galerijo privedel precej obiskovalcev. Škoda je, da si le teden dni odprte razstave v nakit vklekljanih ornametov, stika dediščine, umetnosti in ročne spretnosti, ne bo ogledalo več obiskovalcev, vsaj ljubiteljev sodobnih umetniških čipk iz širšega okolja.

Sodoben, barvit nakit, navdihnjen s kulturno dediščino klekljanja

Ornament s spodnjeidrijske Kendove kašče, ki ga je v zapestnico vklekljala Milena Kalan Franšeškin.

Foto: Saša Dragoš

Za uvod temeljit študij ornamentike

Istoimenski študijski krožek - Čipka zaživi v ornamentu, pod okriljem katerega je nakit nastajal, so čipkarice začele s študijem ornamentike. Čisto pri začetku, pri temeljnem slovenskem delu preučevalca ljudske likovne dediščine Jožeta Karlovška Slovenski ornament - zgodovinski razvoj iz leta 1935. Likovno okrasje, ki največkrat poudarja simbolni pomen stavb ali opreme, lepša bivanje ter okolje, kakopak že tisočletja najdemo na vseh koncih sveta.

“Ogledale smo si ornamente na naši značilni javni in zasebni dediščini - od spodnjeidrijske Kendove kašče do idrijskega gradu in jih kot risbe izrisale za osnovo papircem oziroma vzorcem za čipke in jih vklekljale v barvit nakit,” je povedala Marija Novak Boškovič. Pred klekljanjem so risanje vzorcev izmojstrile. Z računalniško obdelavo jim je z lastnim, svojstvenim programom, pomagala profesorica biotehniške fakultete, navdušena klekljarica dr. Simona Strgulc Krajšek. “Devet klekljaric je vzorce za nakit narisalo samih, nekaj vzorcev so dodale profesionalne risarke papircev. Za obstojnost nakita sem morala poskrbeti za močnejši bombažni sukanec, ki je prispel iz Francije. Pri delu pa klekljarice niso potrebovale veliko moje pomoči.,” je povedala mentorica, učiteljica klekljanja Aleksandra Pelhan.

Strah pred razstavo in obiskovalci je bil odveč

Ni naključje, da se številne vrhunske čipkarice ukvarjajo tudi s slikarstvom in v klekljarskih umetninah spretno združujejo oboje. Med njimi je tudi na razstavi sodelujoča obetavna slikarka, še študentka Lana Mohorič. Slikarka (in klekljarica) Vera Kostanjšek je s profesorico (in klekljarico) Doro Klavžar poskrbela za dopadljivo postavitev razstave. “Čipka se razvija. V naše so tokrat ujeti ornamenti s stoletno sporočilnostjo. Klekljanje ostaja vrednota, pomeni vračanje h koreninam in ljubezen do naše kulturne dediščine,” je prepričana Klavžar. Čeprav je čipka z ornamenti identiteta idrijskih in vseh čipk in je tudi klekljanega nakita na trgu veliko, nakit z vsebino nosi višjo dodano vrednost.

Pač pa je čipkaricam zmanjkalo samozavesti. Že na začetku krožka so se v strahu, da jim ne bo uspelo, odločile, da razstave ne bodo široko oglaševale. Uspelo jim je odlično. Samozavest pa bodo morale okrepiti. Z vsemi svojimi tematskimi razstavami so v zadnjih letih čipko popeljale korak dlje proti umetnosti. Z umetniškim nakitom, z vsebino spoštovanja okrasja domače dediščine ter zahtevno prilagoditvijo klekljarskih tehnik ornamentu, ki vsebuje ogromno drobnih detajlov, so naredile prav to.

Razstavo v sv. Barbari si bo mogoče ogledati samo še do četrtka. Ker čipkarice sedaj vedo, da so uspele, je upati, da bodo, podobno kot s predhodnimi razstavami, zasnovale razstavno pot po Sloveniji.