Sodoben dom za sodobno umetnost
“Ta galerija je svetla in mediteranska: poglejte strop - deluje kot da ste v trupu narobe obrnjene barke. In ne naključno: s sodelavci smo prenovljeni stavbi želeli vdahniti pečat navtične kulture,” je minuli petek pod večer, slabo uro pred slovesnim odprtjem, v prostorih prenovljene piranske Mestne galerije pojasnjeval profesor Boris Podrecca.
PIRAN > Arhitekt, ki ta hip dela v osmih državah, je prenovo klasicistične palače idejno zasnoval leta 2005.
V imenu državnega sekretarja za kulturo Aleksandra Zorna, ki se odprtja ni mogel udeležiti, je v petek spregovorila Damjana Pečnik, generalna direktorica direktorata za kulturno dediščino, zbrane pa je poleg Borsa Podrecce in Tonija Biloslava nagovoril tudi piranski župan Peter Bossman. V kulturnem programu so nastopili sopranistka Željka Predojević in baritonist Boštjan Korošec ter plesalke Plesne skupine Metulj iz Pirana. Režiser in koreograf je bil Igor Jelen.
Glavni vezni člen med štirimi etažami prenovljenega razstavišča je stopnišče. “To je nekakšna hrbtenica objekta,” je pojasnil Boris Podrecca in dodal, da je s prenovo želel doseči enoten, odprt prostor ter vizualen dialog med nadstropji. “Seveda sem imeli ob zasnovi projekta pred očmi tudi pragmatični del - povečanje razstavnih površin, predvsem pa sem želel ustvariti komunikativen prostor z auro tipične umetnostne galerije.” Poleg izjemne prostornosti pa obiskovalec hitro opazi še eno podrobnost: stene niso bele, (kakor je običajno za muzeje sodobne umetnosti), marveč sive: “Za galerijske stene je bela barva najmanj primerna. Zamislite si, da imate na steni delo Mauricea Utrilla - prišlo bi do velikega konflikta med odtenkom bele na sliki in belino stene. Zato sem moral za ozadje najti barvo, ki sliko na nek način utiša in je kontrastna tako svetlim kot temnim barvam.” Primeren odtenek organske barve je Podrecca iskal in našel skupaj s švedskim izdelovalcem barv, s katerim že dolgo sodeluje.
Sodeč po odzivu množice, ki se je udeležila petkovega svečanega odprtja, je Podrecca zadel žebljico na glavico. V to je prepričan tudi ravnatelj Obalnih galerij Toni Biloslav: “Uspel nam je podvig! Niti najbolj optimistični med nami niso verjeli, da bomo v tako kratkem času uspeli pridobiti tako lepo, tako veliko in moderno galerijo. Vsi umetniki, ki bodo v prihodnje razstavljali tu, bodo imeli vse možnosti, ki jih mora nuditi sodoben muzej oziroma galerija.” Biloslav meni, da so s prenovo dobili najlepšo in najsodobnejšo galerijo v Sloveniji: “Temu primerno bomo prilagodili program. Upamo, da bomo imeli možnost tem prelepim prostorom dati vsaj tako lepo vsebino. Gre seveda za vprašanje denarja, ki ga ta hip gotovo ni, ampak kriza ne bo trajala večno.”
Na razstavi Iz oči v oči, ki bo na ogled do 15. septembra, svoja dela predstavljajo še Andraž Šalamun, Jure Cihlar, Joni Zakonjšek, Tilen Žbona, Janez Matelič, Cveto Marsič, Rajko Apollonio, Gani Llalloshi in Jaka Jeraša.
Novi galerijske prostore so najprej naselila dela primorskih likovnih umetnikov in umetnic. Številne obiskovalce, ki so se udeležili petkovega slovesnega odprtja, so (poleg slavnostnih govornikov pred galerijo) s sten pozdravila dela enajstih primorskih umetnikov in umetnic. Razstavo Iz oči v oči, je zasnovala kustosinja Majda Božeglav Japelj, ob tem pa imela v mislih večplastno soočenja: “Preveriti sem želela, koliko in kako so primorski avtorji zastopani v štirih stalnih zbirkah Obalnih galerij. Izkazalo se je, da so nekateri avtorji zastopani z več deli, drugi le z enim, kakšni pa v naših zbirkah nimajo nobenega dela. Na razstavi je tako vrsta pomanjkljivosti, če tako rečem. Naslov razstave se tako ne nanaša samo na enajst primorskih avtorjev, ki na razstavi najnovejša dela soočajo svojimi starejšimi, ki jih hranimo v zbirki; ta razstava je posebne vrste soočenje tudi za galerijo, da vidi, kje v svojih zbirkah ima sive lise, ki bi jih bilo potrebno v naslednjih letih dopolniti,” je pojasnila kustosinja in dodala še tretji vidik soočanja: “Nenazadnje so tu v dialog postavljena razstavljena umetniška dela in arhitektura.”
Prav o komunikaciji med razstavljenimi likovnimi deli in arhitekturo smo povprašali slikarko in arhitektko Majdo Skrinar, eno od enajstih sodelujočih na skupinski razstavi Iz oči v oči:“Nekatera dela se s prostorom ujamejo kot druga - še posebej na skupinski razstavi je to pač neizogibno. Videti je, da določena dela bolj zavibrirajo z resonanco objekta, druga manj. V komunikaciji med arhitekturo oziroma prostorom in likovnim delom gre predvsem za sorodnost duha - delo, ki je v nekem prostoru njegov kontrapunkt, bo nekje drugje spregovorilo povsem drugače.” Skrinarjeva meni, da so prenovljeni galerijski prostori velika pridobitev za vse slovenske likovne ustvarjalce.
“Ni šlo le za obnovo kulturnega spomenika, marveč tudi za avtorsko delo. Profesor Podrecca je izjemno natančno in predano načrtoval vsak detajl. Ta prenova obenem dokazuje, da so tudi slovenski izvajalci kos izjemno zahtevnim prenovam. Da so se znali na tako visoke zahteve avtorja odzvati v času krize, ki kot vemo, posebej pesti prav gradbeništvo, pa je vredno posebne pohvale,” je na novinarski konferenci poudarila Karmen Pines, odgovorna za investicijo na Občini Piran.
Mira Ličen Krmpotić, ki se na razstavi predstavlja s sliko Regata iz leta 1984 (v Obalnih galerijah jo hranijo v stalni zbirki Primorski likovni umetniki) ter novejšim delom Kornati II, pravi: “To je galerija, ki jo bomo lahko s ponosom uporabljali in bo obenem tudi ponos mesta. Na to je Piran čakal zadnja štiri desetletja! Prostor deluje čudovito in moderno, mislim, da bo tu mogoče izvesti postavitve, o katerih v prejšnjih prostorih nismo mogli niti sanjati.”
Likovni kritik Aleksander Bassin meni, da je piranska Mestna galerija v novi podobi na dobri poti do muzeja sodobne umetnosti: “Prostor kot celota se mi zdi funkcionalen, gre za izrazito odprto arhitekturo v slogu Borisa Podrecce. Se mi pa zastavlja vprašanje, kako bodo v galerijo umestili dela velikih formatov, po mejem mnenju bi moral muzej sodobne umetnosti imeti tudi ustrezno rešitev za stalno postavitev video del.”
Ob odprtju prostorov, v katerih bo domovala sodobna umetnost, pa je vprašanje obiskovalcem zastavil tudi živi objekt. Občina Piran, ki je poskrbela za kulturni program, se je namreč odločila, da odprtje “popestri” tudi z nastopom neke vrste živega kipa - v zlato barvo (in mini spodnjice) odetega mladeniča. V tovrstnih prostorih in ob taki priložnosti bi bili izjemno veseli sodobnega umetniškega performansa, ki v to okolje tudi vsebinsko sodi. No, omenjena intervencija to zagotovo ni bila.
MAKSIMILJANA IPAVEC
