Spočet je bil roman, rodil se je otrok

Glavni namen štipendije SEP je zagotoviti mladim, nadarjenim avtorjem iz držav zunaj območja Evropske unije nekaj mesecev socialnega miru in ustvarjalnega nemira. Večini dobitnikov, in to velja tudi za lanskega, štipendija omogoči sploh prvo obdobje v življenju, ko se lahko posvečajo izključno literarnemu delu.

Migrantski paradoks

Čapaj je lani žirijo prepričal z zasnovo sodobnega socialnega romana, posvečenega ukrajinskim migrantom. “Značilno je, da eden od staršev dela v tujini, drugi pa skrbi za otroke. Zgodba izseljenega starša (sprva so bili to očetje, zdaj pa tudi matere) je postavljena nasproti zgodbi njihovih otrok. Najbolj me zanima paradoks, značilen še posebej za zahodni del države, od koder prihajam. Otroci ukrajinskih migrantov imajo zelo negativna čustva do priseljencev, ki prihajajo v njihovo državo,” pojasnjuje avtor, ki je dolgo opazoval, kako vse več rojakov odhaja v tujino, hkrati pa njegova država postaja vse bolj sovražna do tujcev, ki se tja priseljujejo, predvsem iz azijskih dežel.

Čapaj je prvi del rezidence preživel v Kranju, kjer je predelal znanstvene publikacije o ukrajinskem izseljenstvu in napisal tisti del romana, ki izhaja iz njegove lastne dolgoletne, osebne in profesionalne, izkušnje. Kasneje je odpotoval v Italijo, najprej v Emilo Romagno in nato v Piemont.

Matere in sinovi

“Posebnost ukrajinskega izseljenstva v Italijo je, da gre v 85 do 90 odstotkih za ženske, večinoma stare od 30 do 50 let. Mediji so ta fenomen označili kot 'migracija mater',” pravi avtor, ki se je srečal z mnogimi izseljenimi Ukrajinkami in odkril živo, dejavno in zelo številčno ukrajinsko skupnost. Roman, ki bo najverjetneje zaključen v prihodnjem letu, hkrati piše zgodbo o ekonomskih izseljencih in o njihovih otrocih, o razdeljenih družinah in o kompleksni identiteti.

Iskanje lastnega, osebnega, intimnega na platnu političnih in ekonomskih dram je tudi v središču umetniškega projekta, ki ga bo Srednjeevropska pobuda pomagala uresničevati letos.

32-letni Mirko Božić je doma v Mostarju. Piše poezijo, prozo, kolumne in eseje. Njegova poezija je prevedena v več jezikov.

“Literarni projekt Mirka Božića ponuja izvirno branje zgodovine lastne domovine na podlagi neobičajnega gradiva, ki je tesno povezano z njegovim družinskim in zasebnim življenjem. Iz metaforične povezave dveh tragičnih življenjskih izkušenj, izgube matere in izgube domovine, avtor izpelje svojevrstno osebno demitologizacijo (bosansko-hercegovskega) predvojnega časa in prostora. Literarno srečevanje z materjo, družino, z vojnim pregnanstvom, s spomini na srečno mladost v nekoč srečni hiši, ki je stala v nedrjih Starega mesta v Mostarju, na strani, ki je bila med zadnjo vojno skoraj do tal porušena, bo zraslo pod obnebjem večjega razpada sveta - razpada bivše Jugoslavije,” so člani žirije napisali v letošnji utemeljitvi izbire nagrajenca, ki se pisateljske rezidence zelo veseli.

“Najverjetneje se bom odločil za Hrvaško, kjer sem preživel del svojega vojnega begunstva. Ker želim spomine iz tega obdobja vgraditi v besedilo, mi bo izkušnja ponovnega bivanja v tem prostoru zelo pomagala. Krajši čas bom najverjetneje preživel na Dunaju, kjer želim okrepiti svoje literarne stike,” pravi Božić.

Napisati želi svojevrstno prozno delo: “Moj projekt je kratka proza, ki bo temeljila na mamini beležki z recepti. To bo esejistično in avtobiograsko delo. Skušal bom raziskati svoje spomine na mamo, preden je zbolela, in na svoje življenje pred vojno, ki je izbruhnila v devetdesetih.”

Evropski horizonti

Božić pričakuje, da bo rezidenca razširila njegovo literarno obzorje, mu omogočila, da vzpostavi nove stike, spozna nove ljudi, nabere nove izkušnje, ki ga bodo peljale k prihodnjim literarnim projektom. Da bo torej zrasel kot pisatelj in kot človek.

V tem so cilji novega dobitnika vsekakor skladni z nameni štipendije, ki jo SEP v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev mladim avtorjem podeljuje že od leta 2006.VESNA HUMAR

Mirko Božić