Sprehod po vznemirljivem izboru Liffa
Pojutrišnjem se bo v Ljubljani začel Liffe - eden največjih slovenskih filmskih praznikov, ki bo filmofilom omogočil vpogled v najvznemirljivejše aktualno filmsko dogajanje. Simon Popek, selektor 23. Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala, je izbral 97 celovečercev in 13 kratkometražcev, ki bodo na ogled do 18. novembra. In kateri so letošnji najobetavnejši filmski naslovi?
LJUBLJANA> Otvoritveno čast bo imel Ken Loach s filmom Angelski delež. Zgodba Loachevega celovečerca, ki ga bodo prikazali v sekciji Predpremiere, govori o skupini brezposelnih, ki se nedelu zoperstavijo z obuditvijo pridelave viskija. V Predpremierah se sicer skrivajo številni obetavni izdelki, ki bodo v letu dni priromali v slovenske kinodvorane.
Haneke o smrti
Mednarodni filmski festival Kino Otok bo v sodelovanju z Liffom v četrtek in petek v izolski Art kino Odeon pripeljal del retrospektive, posvečene Matteu Garroneju. V četrtek bosta na sporedu Nagačevalec (2002) in Gosta (1998), v petek pa Prva ljubezen (2004) in Rimsko poletje (2000). Gre za zgodnejša Garronejeva dela, pred silnim uspehom Gomorre. V petek se bo po projekciji pridružil tudi scenarist Massimo Gaudioso, eno najbolj cenjenih italijanskih scenarističnih peres in tesen Garronejev sodelavec.
Na Liffu si bo tako moč ogledati tudi Ljubezen, intimno dramo letošnjega canneskega nagrajenca Michaela Hanekeja. Režiser, ki je vselej opozarjal na nasilje, brbotajoče pod sodobno buržuazno fasado, se je tokrat posvetil najbolj destruktivni sili - neizbežni smrti. Eden najbolj pričakovanih filmov je Na cestiWalterja Sallesa, ki je ekraniziral kultni istoimenski beatniški roman Johna Kerouaca. Med ameriškimi izdelki veliko pohval žanje zadnji režijski podvig Bena AffleckaMisija Argo, ki govori o dramatični evakuaciji ameriške ambasade v Teheranu leta 1979. Tukaj velja omeniti še “ameriškega Želimirja Žilnika”Toda Solondza, ki se bo predstavil s črno-ironičnim Skritim adutom. Med predpremierami bo tudi Pieta, zadnji film korejskega posebneža Kim Ki-duka, ki je letos v Benetkah prejel zlatega leva za najboljši film. Pieta je nadomestil težko pričakovani film GospodarPaula Thomasa Andersona, ki naj bi govoril o zloglasni scientološki cerkvi, in v katerem blestita najboljši ameriški karakterni igralec Philip Seymour Hoffman in nepredvidljivi Joaquin Phoenix. Gospodarja sicer ne bomo videli na Liffu, prihaja pa v slovensko kino distribucijo. Omeniti velja še film Hannah Arendt, filmski portret, s katerim se je po Rosi Luxemburg in krščanski mističarki Hildegardi iz Bingna, “spopadala” nemška režiserka Margarethe von Trotta. Ljubljanskemu občinstvu se bodo predstavili tudi Janezi Janše z dokumentarcem Jaz sem Janez Janša. 27. novembra bodo vsi trije tudi gostje izolskega Art kino Odeona.
Kdo bo letos najbolj šokiral?
Najbolj vznemirljiva sekcija je Perspektive, ki nakazuje nova, obetavna, vzhajajoča filmska imena. Med temi se skriva mlada beograjska režiserka Maja Miloš, ki je s svojim prvencem Klip šokirala “vsega hudega vajeno” žirijo rotterdamskega filmskega festivala, in odnesla domov imenitno nagrado tiger. Film o izgubljenosti srbske mladine, ki se predaja nebrzdanemu hedonizmu, je gotovo najkontroverznejši film letošnjega Liffa. Med “perspektivneži” je tudi Slovenec Olmo Omerzu s filmom Mlada noč, ki je svojo svetovno premiero uzrl na Berlinalu, in o katerem bo nedvomno še slišati.
V sekciji Kralji in kraljice pa ”kraljujejo” izoblikovana režiserska imena. Med letošnjimi ”kralji” je tudi Werner Herzog, ki se je podal med lovce v sibirski tajgi, Marco Bellochio, ki vedno sila fino vrta v nevralgične točke italijanske družbe, se je v svojem zadnjem filmu Speča lepotica ubadal z evtanazijo, ki je v Italiji pred kratkim dvigovala veliko prahu. Tu je še avstrijski nelagodnež Ulrich Seidl, ki se je v filmu Paradiž:ljubezen podal na kenijske plaže med tako imenovane “sugar mamas”, bogate Evropejke v zrelih letih, ki iščejo spolno naslado pri mladih, revnih Afričanih.
Posebnež Carax in kritični Garrone
Na letošnjem Liffu se obetata tudi dve retrospektivi: prva bo v čast enemu najbolj posebnih in disidentskih francoskih režiserjev Leosu Caraxu, ki je s svojim zadnjim filmom Sveti motorji razburil cannesko žirijo, a osvojil srca občinstva. Druga pa bo obeležila skorajda dve desetletji trajajočo in strmo vzpenjajočo se filmsko kariero Mattea Garroneja, ki je z ekranizacijo GomorreRoberta Saviana dosegel enega svojih vrhuncev in zanjo na festivalu v Cannesu prejel zlato palmo. Z zadnjim izdelkom Resničnost, ki govori o italijanski obsesiji s šovom Grande Fratello, pa je ponovil svoj canneski uspeh.
Letošnji Liffe ponuja še eno žanrsko retrospektivo, posvečeno filmu ceste. Na sporedu seveda najdemo tako Gole v sedluDennisa Hopperja kot tudi Peščeni gradBoštjana Hladnika.
Kubanska zombiada
Za konec pa še nekaj za bolj ekstravagantne sladokusce. Tradicionalna sekcija Ekstravaganca prinaša indonezijsko akcijsko naslado Racija, ki je v filmskem podtalju pridobila kultni status. Ljubitelji azijske akcije bodo potešeni še z zadnjim filmom Na Hong-jinaRumeno morje, ki je v preteklosti zakrivil Zasledovalca. Ker pa so zombiji že nekaj let na modnem pohodu, se je na letošnji spored uvrstila tudi zombiada Vstaja kubanskih zombijev.
BILJANA PAVLOVIĆ
