Odbor za kulturo podpira dodatne ukrepe za ohranitev finančne stabilnosti RTV Slovenija

LJUBLJANA > Radiotelevizija Slovenija se je, kot smo že poročali, znašla v hudih finančnih težavah. Vlada je sicer zagotovila dodatna sredstva za izvajanje programov za narodnosti, vendar to ne vključuje popolnega kritja stroškov teh programov. “Zavedamo se potrebe po sistemskem urejanju financiranja, zato smo se dogovorili za redne sestanke z upravo, ki se bodo začeli januarja,” je izpostavil državni sekretar na ministrstvu za kulturo, mag. Marko Rusjan. Hkrati je dodal, da bo treba obravnavati tudi nekatere pomanjkljivosti v trenutnem zakonu o RTV-ju. “Javne službe, kot so določene v trenutnem zakonu, morajo ostati nedotaknjene,” je zagotovil, pri čemer je poudaril, da bo potrebno rešiti tudi vprašanje Simfoničnega orkestra in Big Banda, ki sta trenutno vključena v tržno dejavnost, vendar beležita izgubo. Z Rusjanom soglaša tudi predsednica nacionalnega sveta za kulturo Uršula Cetinski. “Nobene logike ni, da bi bili simofniki vključeni v tržno dejavnost, medtem ko Slovenska Filharmonija, orkester SNG Maribor in Ljubljane sodijo v javno službo. To je anomalija,” meni.

Oglasil se je tudi predsednik uprave RTVS Zvezdan Martič, ki je pojasnil, da bo zavod leto končal s približno 10,5 milijonsko izgubo.

Ob upoštevanju dejstva, da se v naslednjem letu odvijata dva velika dogodka in da so se povečali stroški dela, uprava zavoda ocenjuje, da bo primanjkljaj v proračunu za prihodnje leto znašal 23 milijonov evrov. “Deset milijonov lahko pokrijemo s trenutnim dogovorom z vlado, vendar ostaja 13 milijonov nepokritih,” je pojasnil Martič. Z močnim zmanjšanjem variabilnih stroškov bi lahko prihranili osem milijonov, medtem ko za preostalih pet milijonov še nimajo jasnega vira: “Zato ostaja v predlogu proračuna negotovost glede dveh pomembnih projektov - olimpijskih iger in evropskega prvenstva v nogometu, za katera trenutno nimamo sredstev za kritje.”

Na seji je prisoten tudi predsednik Sveta RTV Goran Forbici, ki je spomnil, da je pred kratkim minilo eno leto od referenduma o noveli zakona o RTVS. Poudaril je, da je od referenduma bilo na področju zaupanja v javni medij že veliko narejenega. “Raziskava družbe Valicon Ogledalo Slovenije je oktobra med vsemi merjenimi institucijami ravno RTV Slovenija namerila najvišjo rast zaupanja,” pravi Forbici. Opozoril je, da rezerve, s katerimi se je v preteklih letih še lahko reševalo izgube - na tem mestu je potrebno omeniti delnice Eutelsata - skoraj ni več. Omenil je tudi dejstvo, da se RTV prispevek ni povišal od leta 2012, zaradi česar, meni, prihodki zavoda tudi sedaj stagnirajo. Medtem se je pa podražila produkcija, stroški, tudi inflacija je do največjega kulturnega zavoda neizprosna. “Zaradi vsega tega ima danes TV Slovenija za nakup športnih in drugih pravic, nakup tujih serij in dokumentarnih filmov, najeme tehnologije, zunanje izvajalce, scenografije, avtorske pravice, prevode bistveno manj denarja kot pred 10 leti. Leta 2010 je za vse to imela 27 milijonov, leta 2012 26 milijonov, leta 2023 17 milijonov, naslednje leto le še 12 milijonov evrov,” je orisal situacijo. Svet RTV je zato soočen z nemogočimi izbirami. Izpostavil je dve opciji. “Prva je drastično oskubljen program,” pravi Forbici. To bi pomenila ukinitev treh oddaj na Radiu Koper, črtanje dveh največjih športnih dogodkov v naslednjem letu, oddaje V petek zvečer in še mnogih drugih. Druga opcija pa vključuje “grobo ukinjanje regionalnih centrov, glasbene produkcije, ... ,” kot pravi Forbici.

Poslanke in poslance je prosil za pomoč, saj po njegovem “lahko pomagate samo še vi.”

Pripravil je tudi predlog interventnega zakona o RTV.

Na sejo so bili vabljeni tudi številni predstavniki sindikatov in strokovne javnosti. Kot je poudaril nekdanji direktor RTVS, še ni zakona, ki bi RTV nalagal, da “gre v leto 2024 z uravnoteženim finančnim rezultatom.”

Tak pristop ocenjuje kot zgrešen. Meni pa, da se bo s 15 milijonsko finančno injekcijo, ki jo je zavodu namenila vlada, “likvidnost popravila do te mere, da bi se z dodatnim kreditom pet do deset milijonskim kreditom do konca 2024 vse mirno izpeljalo.”

Kadunc je še opozoril, da s so “do leta 2017 izvedli racionalizacijo RTV-ja, zaradi česar je bil praktično pozitiven v zvezi z RTV-prispevkom, ki je bil določen leta 2012. Takrat smo izvedli racionalizacije, ki ne dopuščajo dodatnih rezov.” Leta 2019 je pogodba za reševanje stavkovnih sporazumov prinesla pet milijonov dodatnih stroškov. “Takrat se je pojavil problem, ki smo ga naslovili na politiko. Ministrstvo za kulturo ga je prepoznalo, vendar na ravni vlade nismo dobili zadostnega odziva.”

.“Prejšnji generalni direktor je zagovarjal stališče, da je treba zmanjšati število zaposlenih, da bomo lahko poslovali. Čeprav se je število zmanjšalo, je problem še vedno precej večji,” še navaja Kadunc.

Govora je bilo tudi o regionalnih centrih. Koprska poslanka Svobode Mateja Čalušič je izrazila zaskrbljenost nad načinom komunikacije Sveta RTV. “Samomeuno je, da imamo javni servis, javno zdravstvo in tudi javno RTV. Zaprepadeni smo bili, ko dejstvo, da ima Koper regionalni medijski center, ni bilo več tako samoumeuno,” je dejala in se zaobljubila, da si bo prizadevala, da ne pride do ukinitve regionalnega centra RTV Koper-Capodistria. Obenem je dejala, da pričakuje podrobno analizo stanja delovanja tako obeh regionalnih centrov kot centrale v prestolnici.