Srce v breznu bo spet bílo
Nova sezona Slovenskega stalnega gledališča, ki jo je včeraj predstavilo čisto sveže vodstvo, bo jubilejna. Potekala bo v znamenju 110. obletnice ustanovitve Dramatičnega društva v Trsu, zato so jo šegavo poimenovali 110, s pohvalo.
TRST>>“Letošnja sezona je izjemna tudi, ker prvič v zgodovini začenja velika večina naših do danes sezonskih sodelavcev v SSG delati s pogodbo za nedoločen čas, četudi s polovičnim delovnim urnikom,” je uvodoma oznanila predsednica upravnega sveta Maja Lapornik. “Hkrati si seveda želimo, da bi v naslednjem obdobju obogatili in še razširili ponudbo našega gledališča tudi na poletne mesece in bili tako še bolj prisotni v mestu in med našimi ljudmi po vsej deželi, seveda tudi na mednarodnih festivalih.” Manj veselo je dodala: “Seveda bolj pesimistične besede ne spadajo k praznikom, pa vendar bi bili vsi skupaj zelo naivni, če bi si zatiskali oči pred težavami, s katerimi se dnevno spopadamo in ki so prvenstveno seveda finančne narave. Prispevki za naše gledališče so vsako leto manjši, predvsem pa prihajajo z veliko, preveliko zamudo.”
Osnovne smernice nove gledališke sezone in prve tri premiere so zasnovali prejšnji umetniški vodje Sergej Verč, Boris Kobal in Jaša Jamnik, četrto in peto premiero pa sta oblikovala naslednica trojčka Diana Koloini in njen svetovalec Danijel Malalan, ki bosta tudi izpeljala celotni program.
Za začetek - Vaje za tesnobo
V gledališki dvorani že potekajo vaje za uvodno premiero, praizvedbo igre Vinka Möderndorferja Vaje za tesnobo, dobitnice nagrade za najboljše lansko slovensko dramsko besedilo. Igro, ki jo sestavljajo trpki prizori iz novodobnega neoliberalnega vsakdanjika, na oder postavlja režisermlajše generacije Jaka Andrej Vojevec.
Maja Lapornik: “Letošnja sezona je izjemna tudi, ker prvič v zgodovini začenja velika večina naših do danes sezonskih sodelavcev v SSG delati s pogodbo za nedoločen čas, četudi s polovičnim delovnim urnikom.”
Drugo predstavo, ki jo bodo v sodelovanju s črnogorskim Kraljevskim gledališčem Zetski dom in z mednarodnim festivalom Ex Ponto iz Ljubljane premierno uprizorili januarja, napovedujejo kot najambicioznejši projekt sezone: režiser Sebastijan Horvat, znan po obsesivnem ukvarjanju tako s Cankarjem kakor s partizani in z dandanes na rob odrinjenima tovarištvom in solidarnostjo, bo s sodelavci na oder postavil dokumentarno predstavo, v kateri se bo ukvarjal s kontroverznim italijanskim filmom Srce v breznu.
Hrvaška režiserka Nenni Delmestre se bo v Trstu lotila Burundlange, povsem sveže komedije katalonskega avtorja Jordija Galcerána, v sodelovanju z ljubljansko Dramo in režiji Ivice Buljana pa bodo na oder postavili dokaj novo igro Še vedno vihar, v kateri razvpiti Peter Handke prikazuje trnovo zgodovino in tegobe Slovencev na avstrijskem Koroškem. Domačin Igor Pison bo režiral ambientalno in, po napovedih sodeč, eksperimentalno predstavo Mahagonny, zasnovano na songih Bertolta Brechta in Kurta Weilla.
Kot nagradno predstavo so na repertoar uvrstili Shakespearovo Konec dober konec (njen naslov običajno slovenimo v Konec dober, vse dobro), ki jo je italijansko gledališče Rossetti v sodelovanju s SSG in režiji Alessandra Marinuzzija že uprizorilo v minili sezoni, gostili pa bodo še uspešno komedijo Špas teatra 39 stopnic, odrsko uprizoritev vohunskega trilerja Alfreda Hitchcocka v režiji Jaše Jamnika.
Sezono pozdravil tudi župan
Gledališču, ki napoveduje še vrsto koncertnih, opernih plesnih in drugih dogodkov ter razpisuje različne abonmaje, so pomen včeraj priznal tako slovenski kakor italijanski lokalni oblastniki na čelu z županom. Roberto Cosolini je v pozdravnem govoru zopet izkazal dragoceno, med politiki vse preredko razumevanje pomena umetnosti in kulture v današnji grobi družbi. Pozval je še k sodelovanju tako gledališč kakor narodov, sobivajočih v mestu, Slovenskemu stalnemu gledališču pa zagotovil podporo in pomoč občinske uprave.
ANDRAŽ GOMBAČ