Srečanje Beethovna in Liszta
Nocoj bo za klavir v veliki dvorani Kulturnega doma sedla Natalija Šaver, ki je junija letos končala podiplomski študij pri Dubravki Tomšič Srebotnjak. Mlada pianistka bo z Beethovnovimi in Lisztovimi deli poskušala ob različnih vizualnih učinkih razkrivati dušo obeh skladateljev in njunega časa.
>NOVA GORICA> Natalija Šaver, 26-letna goriška pianistka, se bo novogoriškemu občinstvu s takim projektom predstavila prvič. Večer, ki sodi v izvenabonmajsko ponudbo Kulturnega doma in si ga je v celoti zamislila sama, je naslovila Glasbeno-zabavni večer s klasično glasbo ob 200-letnici rojstva Franza Lizsta.
>Glasbeno-zabavni večer s klasično glasbo? Zakaj ste se odločili za to kombinacijo?
“Za takšen način sem se odločila zato, ker si je tudi Liszt prizadeval približati glasbo 'navadnim' ljudem. Liszt je bil prvi virtuoz, ki je nastopal naokrog in ljudem je bilo to všeč. Ideja projekta 1822 je približati emocije skozi glasbo in barvo. Emocije namreč doživljamo na več ravneh, ne le skozi slišano in videno, in več kot je teh elementov, bolj nam te pridejo do živega.”
> Vas takšni projekti zanimajo bolj kot klasični koncerti?
“Seveda, takšni projekti so zame izziv, saj organiziram vse sama; vedeti moram za vsako lučko, kje bo stala in kdaj se bo prižgala. Ni mi dovolj, da samo pridem na koncert, testiram klavir in igram. Poleg tega bi rada klasično glasbo približala mladim, saj vem, da jo mladi poslušajo, ne hodijo pa na koncerte. Mogoče je to rešitev za mlado občinstvo, ki se mu mora vedno kaj dogajati in ne more niti eno uro sedeti pri miru. Ko se pogovarjam z vrstniki, odkrivam, da se jim zdi takšen pristop zanimiv.”
> Zakaj leto 1822?
“Gre za zgodbo, ki se dogaja leta 1822, povedano skozi oči Beethovna in Lizsta. Kaj se je tega leta zgodilo v Beethovnovem življenju in kaj v Lisztovem? Liszt je kot 11- letni deček prišel igrat k Beethovnu, Beethoven je napisal sonato opus 111, ki bo tudi prva skladba večera. Leto 1822 je torej rdeča nit celotnega koncerta.”
> Lahko predstavite skladbi, ki ju boste nocoj igrali?
“Opus 111 je zadnja Beethovnova sonata, ki se že preliva romantiko. Gre za introvertirano glasbo, kjer se sprašuje o svoji notranji samoti in samoti v odnosu do sveta. Skladba je zelo lepa, harmonije so prijetne, in ni nikakor zamorjena. Zame je to najlepša sonata od vseh njegovih 32 sonat. Druga skladba pa je Lisztov Mefistov valček, zgodba o hudiču. Vse je torej rdeče, peklensko, vmes pa seveda ljubezen. Veliko je zato strasti in ognja.”
>Vadite vsak dan?
“Seveda, če se le da; po šest, sedem, osem ur. Če grem kam na potovanje, seveda ne vadim, razlika je tudi v tem, ali sem v obdobju pred koncertom ali pa je povsem navaden dan.”
> Tudi vaš oče, Beno Šaver, je pianist. Stoji kdaj ob vašem klavirju?
“Zadnje čase vse pogosteje. Tudi sama začenjam drugače razmišljati o glasbi in klavirju nasploh; razmišljam o bistvu glasbe in izvajanja in očetove izkušnje so mi pri tem dobrodošle. Včasih mi da kakšno idejo, ki jo sprejmem ali pa tudi zavržem. Menim, da mora vsak sam 'procesirati' idejo in se odločiti, pač glede na lastno kreativnost. Tu je pomemben osebnostni pristop, ne pa da klavir igra samega sebe ...”
> Kaj poslušate, ko ne poslušate klasike?
“Tudi komercialo, od slovenske, srbske, angleške, ameriške itd. Za protiutež klasični glasbi pa elektroniko, zlasti house in trance, od didžejev pa denimo Armina van Buurena.”
> A nimata klasika in elektronika celo nekaj skupnega?
“Na nek način da. Določene harmonije v elektroniki so res super, spominjajo na orkester. Mislim, da bi se iz klasične glasbe dalo marsikaj porabiti tudi v elektroniki. Ne da bi dobesedno kopirali, ampak bolj na idejni ravni. Če bom imela kdaj priložnost delati s kakšnim dobrim producentom, bi me zanimale tudi tovrstne glasbene izkušnje.”
KLAVDIJA FIGELJ
