Stari časi in nova moč
V jubilejnem letu, ko Slovenska popevka praznuje Abrahama, se je festival ogrnil v glamur, kakršen tako okrogli obletnici pritiče: namesto v televizijskem studiu se je odvil v prenovljeni Operi. Prireditev je bila prepredena z nostalgijo, a vendar je, kot kaže, festival uspel pogled obrniti proti prihodnosti - tisti, ki so prepričali stroko - Matevž Šalehar - Hamo, Lea Sirk in Marko Gregorič - so namreč na odru najstarejšega slovenskega glasbenega festivala stali prvič.
LJUBLJANA> Občinstvu je najbolj do srca segla skladba Naj nama sodi le nebo, kar prav nič ne preseneča, saj sta jo zapela ljubljenca množic Nuša Derenda in Marko Vozelj.
Marko Gregorič, nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo: “Priznam - ko sem slišal, da sem dobil nagrado, sem bil šokiran. Priznanje mi res veliko pomeni, še posebej pa zato, ker so v komisiji bili ljudje, kot je Elza Budau, ki jih spoštujem in cenim. Kipec sem ves večer nosil v žepu. (smeh) A tudi če odmislim nagrado, je bil nastop na festivalu res lepa izkušnja. Nenazadnje sem prvič v življenju svoj komad slišal v orkestralni izvedbi, kar je bilo krasno.”
Derenda, ki letos osvaja festivale - pred dobrima dvema mesecema je slavila na Melodijah morja in sonca -, se je na “popevko” vrnila po desetih letih, ko ji je zmago prinesel Pesek v oči. Marko Vozelj pa je predsinočnjim na Slovenski popevki postal izbranec občinstva že tretjič v petih letih: prvič si je ta naslov pripel leta 2008 s skladbo Te ni, lani pa s pesmijo Tukaj si. Da se dueti pri ljudstvu dobro obnesejo, navsezadnje potrjujeta tako sedanjost kot bližnja preteklost - Manca Izmajlova in Slavko Ivančić sta se z balado Zdaj zavihtela na tretje mesto, predlani sta zmagoslavje v dvojcu okusila Rok Ferengja in Katja Fašink.
Slovensko popevko v jubilejnem letu si bomo zagotovo zapomnili še po dveh rečeh: kar nekaj pevcev si je skladbo urezalo po meri - besedilo in glasbo so napisali sami. Ob Matevžu Šaleharju, čigar komad Ti prihajaš je strokovna žirija ocenila za najboljšo skladbo v celoti, sta si pesem napisala tudi Rudi Bučar (Še malo) in Lea Sirk (Čudovit je svet).
Lea Sirk, nagrada strokovne žirije za najboljšo izvedbo: “Zelo sem vesela nagrade, zlasti ker sta mi jo podelila Jure Robežnik in Mojmir Sepe. Priznam pa, da zaradi nenavadnih organizacijskih okoliščin nisem vedela, po kakšno nagrado grem na oder. Vsekakor mi strokovna nagrada za interpretacijo veliko pomeni, saj me še dodatno motivira in potrjuje, da sem na pravi poti. Ob tem moram povedati, da smo nestrpno čakali tudi na nagrado za debitanta, ki je bila na veliko presenečenje vseh ukinjena, česar pa nismo vedeli. Škoda, ker je bilo tokrat debitantov na slovenski popevki res precej.”
In še druga - če iščemo stavek, ki bi vsaj kolikor toliko ujel bistvo tokratnega festivala, smo morda še najbliže s trditvijo, da je popevka v jadra dobila nov veter. Vsi trije izbranci strokovne žirije - Marko Gregorič, ki je napisal najboljše besedilo, dobitnica nagrade za najboljšo izvedbo Lea Sirk in Matevž Šalehar - Hamo, so namreč tokrat na odru Slovenske popevke stali prvič. In nedvomno ob pravi priložnosti - kar jubilej vsekakor je - nakazali, da je prihodnost festivala iskati v mladih silah, njihovi ustvarjalnosti in inventivnosti.
In ker je Slovenska popevka v zadnjih desetletjih deležna očitkov, da je bila nekoč izjemno kakovostna in nasploh zlata ter da je dandanes le bleda senca tistih časov, je zanimivo prebrati zapis, ki so ga v reviji Tovariš objavili po prvem festivalu in ga v svoji knjigi “Enkrat še zapoj” navaja Vladimir Frantar:“Kot je znano, je zmagala popevka dr. Vladimirja Stiasnya Mandolina, ki je prav toliko slovenska, kot je slovenski njen naslov. Vrh tega je po svoji oblikovni plati vse prej kot moderna. In ta ocena velja, z majhnimi izjemami, za vse izbrane popevke.”
MAKSIMILJANA IPAVEC
