Štefan Mauri: “Pravijo, da jih imam 80 ...”
Na Mednarodnem festivalu sodobne glasbe Kogojevi dnevi so se v petek zvečer z zborovskim in vokalno-instrumentalnim opusom poklonili domačinu skladatelju Štafanu Mauriju. Poslušalci so bili navdušeni.
“Pravijo, da imam osemdeset let, a jih ne čutim,” je povedal skladatelj Štefan Mauri, Ljudmila Zimic iz Prosvetnega društva Kanal pa mu je zaželela, da bi še dogo časa tako uspešno ustvarjal.
Večer se je v cerkvi sv. Marije Vnebovzete nadaljeval s koncertom Slovenskega komornega zbora pod vodstvom zborovodkinje Martine Batič, nastopila je sopranistka Theresa Plut, altistka Polona Kopač Trontelj, flavtist Aleš Kacjan in pianistka Tatjana Kaučič. V programu pa so predstavili Maurijev zborovski in vokalno-instrumentalni opus. Naj spomnimo, da njegov opus šteje danes več kot 145 del, na koncertu v Kanalu ob častitljivem jubileju je bilo slišati kar šest krstnih izvedb.
Danes se bodo jubileju Štefana Maurija poklonili tudi glasbeniki Pihalnega kvinteta Slowind na prvem koncertu glasbenega abonmaja novogoriškega Kulturnega doma. Izvedli bodo njegovo delo Spominjanja, ki ga je Mauri posvetil rojaku, skladatelju Marjanu Gabrijelčiču.
Biti sam - (avto)portret
Opozorimo naj, da je prav v teh dneh pri Goriški Mohorjevi družbi in občini Kanal izšla knjiga z naslovom Biti sam; (avto)portret skladatelja Štefana Maurija, pod katero sta se podpisala Franc Križnar in Štefan Mauri. Skladatelj v njej v pogovoru s Križnarjem v prvi osebi opiše svoje življenje, od zgodnjega otroštva v Avčah nad Kanalom, odraščanja v viharnih časih, do ljubljanske akademije, kjer je leta 1967 diplomiral iz kompozicije pri L. M. Škerjancu. Kasneje je bil vodja centrov za strokovno izobraževanje v Ljubljani in Anhovem ter učitelj tehniških predmetov v Ljubljani in petindvajset let na Tehniškem šolskem centru v Novi Gorici. Sicer pa je Mauri ustanovil in vodil več zborov, kar sedemnajst let tudi Komorni zbor Nova Gorica in ves čas aktivno ustvarjal na področju vokalne glasbe. Mauri v knjigi nadalje predstavi svojo družino, srečevanje z drugimi glasbeniki in kulturniki, v zadnjih dveh poglavjih biografskega dela v intervjuju s Križnarjem izvemo o njegovem skladateljevanju in duhovnosti. Na vprašanje, kako se denimo odloča o tonaliteti, Mauri odgovarja:” Nič se ne odločam, ampak me sam tekst kar potisne v takšno ali drugačno tonaliteto. Je pa potem seveda nenehna izmenjava z durom, pa spet nazaj v mol itd. In spet sva pri mojem ekspresionizmu.”
Glasbeni opus
Drugi del knjige nosi naslov Skladbe, gre pa za oris bogatega glasbenega opusa: samospevov, zborovskih del, vokalno-instrumentalnih sakralnih skladb in instrumentalnih skladb. “Maurijevo avtorsko prvenstvo je zagotovo v vokalu, pa naj si gre pri tem za samospeve, zbore ali večja vokalno-inštrumentalna dela (kantate, maše...). Tukaj so v ospredju besedila primorskih pesnikov, od katerih so nekateri tudi daleč presegli lokalne okvire: to so Simon Gregorčič, Alojz Gradnik, Srečko Kosovel, Pavla Medvešček, Ljubka Šorli, Ciril Zlobec,” so zapisali v knjigi. S tem želeli poudariti primorsko naklonjenost vokalu, zborovski pesmi in pesnikom, ki opevajo trpko čustvo primorskega človeka in njegov odpor do tujega, kar pomembno zaznamuje Maurijev opus. V drugem delu je predstavljen tudi njegov opus - note s tematskim in kataložnim registrom, ki sta ga uredila Marjan Ribič in Borut Likar. Sklepni del monografije, ki v celoti obsega kar 253 strani, vključuje seznam zvočnih in filmskih posnetkov, seznam nagrad in priznanj, spominske zapise in recenzije. Urednik in lektor knjige je Zoran Božič, oblikoval jo je Franko Žerjal.
KLAVDIJA FIGELJ