Strastni ribiči in razbojniška hči
Nova gledališka sezona v SNG Nova Gorica je pred vrati. Najprej bodo v soboto premiero doživele Barufe, komedija “strasti in norosti, ob kateri odpove vsaka arbitraža”, v torek pa še Ronja, razbojniška hči, glasbena predstava za otroke in odrasle.
NOVA GORICA > Barufe, kot je naslovljena priredba Goldonijeve komedije iz 18. stoletja Primorske zdrahe, bodo na odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica (SNG) v teh dneh zaživele že tretjič. Leta 1971 je Primorske zdrahe režiral Mario Uršič, leta 2001 pa Zdrahe še Vito Taufer,ki se je podpisal tudi pod Barufe. Te so nastale v koprodukciji kar štirih gledališč iz treh držav: Gledališča Koper, Slovenskega stalnega gledališča Trst, puljskega Istrskega narodnega gledališča in SNG Nova Gorica.
Politika razdvaja, kultura spaja
Uprizoritev je ambientalne premiere doživela junija na Primorskem poletnem festivalu v Kopru in v Pulju, namesto v amfiteatru gradu Kromberk pa so Barufe zaradi dežja tedaj uprizorili na velikem odru SNG Nova Gorica. Sedaj se obetajo še premiere na matičnih odrih koproducentov. V Novi Gorici bo v soboto, v Kopru oktobra, v Pulju novembra in v Trstu decembra.
Igra v več jezikih in narečjih se godi v avstro-ogrskem času in slika etnično raznolikost, v kateri se zrcali temperament protagonistov. Komedija z mediteranskim pridihom je začinjena s sosedskimi prepiri in ribiškimi zdrahami.
“Zagotovo lahko gledalci v zgodbi prepoznajo tudi politično dimenzijo, predvsem arbitražni spor. Zato smo se ukvarjali z mislijo, ali smo - drugače kakor politiki - sposobni izpeljati civiliziran dialog v babilonu jezikov,” je pred premiero v Novi Gorici dejal režiser Vito Taufer, za katerega je bila priprava Baruf v tako raznoliki zasedbi velik izziv.
“Kar politika razdvaja, kultura odlično spaja,” je dodala Petra B. Blašković iz puljskega gledališča. “Komaj čakam, da zaigramo na odru, saj bodo gledalci v naši bližini. S tem bomo iskali iskrenost, zmagala pa bo igra, kar je svojevrsten izid,” navdušenja ne skriva igralec novogoriškega ansambla Kristijan Guček.
Stvarna in etična Ronja
Ronja, razbojniška hči je mladinski roman švedske pisateljice Astrid Lindgren, ki je prvič izšel leta 1981, v slovenščino pa je bil preveden štiri leta kasneje. Krstno uprizoritev na novogoriškem odru bo predstava o Ronji doživela v torek. Ustvarjalci pravijo, da ni namenjena le otrokom, starim od devet let dalje, ampak tudi odraslim. “V resnici predstava presega otroško občinstvo. Prinaša širok izbor tem in vsebin, ki niso le za otroke. Skozi zgodbo opazujemo razvoj deklice v dekle in nato v mlado žensko skozi upor družini, ki se na koncu razvije v močno etično osebo,” je menila dramaturginja Tereza Gregorič.
Neugnana Ronja odrašča med razbojniki, ki jim poveljujeta njen oče Mattis in mama Lovis. Nekega dne se v severno trdnjavo Mattisovega gradu vseli sovražna tolpa razbojnikov s poglavarjem Borkom na čelu. Med družinama se vname spopad za prevlado na gradu. Bork ima sina Birka, ki je Ronjinih let. Kljub velikemu sovraštvu, ki že od nekdaj ločuje družini, se med njima razvije močno prijateljstvo. “Ronja je stvarna in očetu (po)kaže, kako rešiti konflikt. Zato je primerna za vsakega razmišljujočega gledalca,” je bistvo nove otroške predstave strnil režiser Juš A. Zidar.
ANA CUKIJATI
