Študentski Prešernov nagrajenec
Gregor Turk je eden tistih primorskih mladih glasbenikov, ki si je z glasbo že začrtal svojo življenjsko pot. Nanjo je prišla tudi študentska Prešernova nagrada, krona vsega, kar je mladi trobentar doslej že dosegel.
POSTOJNA> Začel je na Glasbeni šoli Postojna, pri profesorju Milivoju Matkoviću. “Boljšega profesorja si res ne bi mogel želeti. Hvaležen sem mu, ker mi je dal tako močno osnovo, na kateri sem lahko gradil svojo kariero.” Pri njem je Gregor vztrajal sedem let in že takrat dosegal zelo dobre rezultate: leta 1999 je na tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije prejel zlato plaketo, tri leta kasneje pa celo zmagal z maksimalnim številom (sto) točk. Kot otrok je moral v svoje uspehe vložitI veliko dela in ni mu bilo težko odreči se drobnim radostim, saj mu je profesor instrument predstavil kot hobi, ki prinaša predvsem veselje. Občasni napadi lenobe pa so, tudi s pomočjo staršev, kaj hitro prešli.
Rubriko Primorski glasbeni talenti pripravljamo v sodelovanju z Radiem Koper. V njej namenjamo prostor mladim primorskim glasbenikom, ki se ukvarjajo s klasično glasbo in dosegajo vidne uspehe doma in v tujini. Gost tokratne oddaje Glasbeni abonma, ki bo na sporedu drevi ob 20. uri, bo 24-letni Postojnčan Gregor Turk. Ob pogovoru z njim boste lahko slišali še njegovo izvedbo Koncerta za trobento in orkester Henrija Tomasija z orkestrom Slovenske filharmonije pod taktirko Simona Dvoršaka.
Zato so se uspehi vrstili tudi v času šolanja na Srenji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, kjer je štiri leta obiskoval razred profesorja Franca Žuglja: že v prvem letniku je zmagal na državnem tekmovanju TEMSIG, na katerem je zlato plaketo prejel tudi tri leta kasneje. V tretjem letniku se je udeležil mednarodnega tekmovanja v Novem Sadu, kjer je s stotimi točkami zmagal kar na dveh instrumentih, trobenti in kornetu. Temu je sledilo najvišje priznanje Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani, Škerjančeva nagrada.
“Srednješolsko obdobje sem preživel v dijaškem domu, kjer mi ni bilo težko, saj sem bil že trdno odločen za poklic glasbenika. Po končani srednji šoli o študiju v tujini še nisem hotel razmišljati, saj mi je bilo težko zapustit Slovenijo; sicer pa – zakaj bi jo, če imamo v Ljubljani izvrstnega profesorja, Stanka Arnolda. Tako sem zdaj absolvent v njegovem razredu; čaka me še diplomski koncert, potem pa bom morda izbral kak magisterij v tujini,” razmišlja Gregor o načrtih za prihodnost.
Da so bila tudi študijska leta na Akademiji zelo uspešna, pričajo številna nova priznanja: že v prvem letniku je prejel štipendijo Evropskega sklada, v drugem je bil izbran za solista z orkestrom Akademije za glasbo, v tretjem je spet zmagal na TEMSIG - u in bil izbran za solista na koncertu z orkestrom Slovenske filharmonije.
In prav ta koncert (Koncert za trobento in orkester Henrija Tomasija) mu je prinesel študentsko Prešernovo nagrado. Ob študiju na akademiji je sodeloval na mednarodnih tečajih, želi pa si priti tudi v European Youth ali Gustav Mahler Jugend Orchestra. Kot glasbenik vidi svojo prihodnost v orkestru, saj je solistov, ki se s trobento lahko preživljajo, izredno malo. Za začetek sodeluje z orkestrom ljubljanske Opere, ki mu je že zaupala vlogo prve trobente v treh predstavah Letečega Holandca. Upa pa, da bo kdaj sedel tudi v vrstah prestižnih orkestrov, kot sta Dunajska ali Berlinska filharmonija. Ve, da je mesto trobentarja v takem orkestru zelo težko zasesti. Predvsem pa se zaveda, da se mora še marsikaj naučiti in dozoreti kot glasbenik.
Zelo uživa tudi v komornih zasedbah, trenutno je član izjemno uspešnega ansambla Brass AG, ki mu je tudi že prinesel študentsko Prešernovo nagrado. Trenutno se v zasedbi kvinteta pripravlja na letošnje državno tekmovanje.
Rad ima tudi jazz; nekaj ga je sicer že igral v orkestru Postojnska godba 1808, katere član je že dvanajst let, vendar je bolj vajen igrati po notah, kot improvizirati. “Ni pa rečeno, da se ne bom kdaj poglobil tudi v improvizacijo,” je sklenil najin pogovor v preddverju Cankarjevega doma pred zadnjo predstavo Wagnerjevega Letečega Holandca.
LEA HEDŽET,
Radio Koper