Su-Shine, Eskobars in Adam s Tinkaro Kovač odmrznili Taverno
Sredin večerni koncertni niz v koprski Taverni je raztopil vsakršne pomisleke o kakovosti sodobne domače glasbene ustvarjalnosti. Koprski Su-Shine, portoroški Eskobars in zvezde večera Adam so kljub peklenskemu mrazu ogreli občinstvo, ki si za vztrajnost zasluži posebno omembo.
KOPER> Taverna je - zahvaljujoč temperaturi pod lediščem - že tretji večer zapored nudila precej neprijazno zatočišče sodobni domači glasbeni produkciji. A prav tretji, sredin večer je pritegnil za dane razmere nadpovprečno množico poslušalcev, ki je presegla dvesto duš in z zanimanjem spremljala glasbeno predstavo.
Da so prisotni sodili v tako imenovano kategorijo zainteresiranega občinstva, je bilo čutiti že pri uvodnem nastopu koprske zasedbe Su-Shine, ki ji je bila zaupana tradicionalno nehvaležna vloga prvih v nizu. S svojo mešanico novodobnih, indie rock prijemov in koketiranja z hardrock solažami so odrejeno glasbeno šolsko uro izpeljali z odliko. Fantje, ki trenutno snujejo prvenec, so se uspešno predstavili že na oktobrskem Koncertu proti destigmatizaciji depresije. Tokrat so potrdili, da so ob izpolnjenem pogoju razgledanih radijskih glasbenih urednikov njihove skladbe Catch Me If You Can, You, You, You in Leaving On Time, obsojene na bodoče radijske uspešnice.
Žal jo je zvočno bogata melodika z bohotnim prepletanjem inštrumentalnih linij v akustično zahrbtni Taverni precej skupila, se je pa prizorišče bolje obneslo za portoroški Eskobars. Ti so razprostrli svoj kantavtorski indie rock, ki se lirično zgleduje pri kralju uglasbene poezije Bobu Dylanu, zvočno pa pogosto poseže po poskočnemu drncu kitar v slogu Britancev Franz Ferdinand. Z istoimenskega prvenca so Eskobars oder zavzeli z umirjeno “storytellersko” balado Morski ples, nadaljevali z “nikamorhitečim” reggaejem Ura mladosti, si tu pa tam pogreli otrple prste na odrskih grelnih gobanih, in oddrveli v Cosmo Blues, uspešnico s prvenca, ki so jo na dan koncerta vztrajno vrtele številne radijske postaje.
A občinstvo se je Portorožanom pustilo zares osvojiti šele čez nekaj minut s skladbo Cirkus, v kateri je vpliv angleških vzornikov Franz Ferdinand najbolj očiten. “Recepcija glasbe in katarza mi dajeta moč,” in ironično nadaljevanje “itak je samo v denarju moč” je odmevalo iz ust Jureta Lesarja v premražene pare ušes, ki so pravcato razsvetljenje doživeli ob štirih priredbah, s katerimi so glasbeniki precej eksplicitno razkrili svoje korenine. Od divjega bluesa, ki so ga Rolling Stones divje srkali v svojih zgodnjih delih, kakršna je tudi Midnight Rambler z rojstno letnico 1969. Njena koprska različica je postregla z divjimi kitarskimi dialogi med Lesarjem in prekaljenim kitaristom Teom Collorijem, zdaj polnopravnim članom skupine. Divje so se lotili tudi Absolutely Sweet Marie s slovitega Dylanovega albuma Blonde On Blonde, najbolj temeljito in izvirno pa so posvojilo Brecljevo Stonesi na obisku pri mojih starih starših. Tako kot kantavtor Marko Brecelj so se štorije sprva lotili z umirjenim pripovedovalskim ritmom, a ga hitro pospešili in ležernost povozili z igrivim rock'n'rollom, ki je baladi vdahnil novo življenje in požel odobravanje premraženega občestva.
Malo po 23. uri je eno najžlahtnejših glasbenih odkritij izpuhtevajočega 2010 pričakalo manj občinstva, kot bi si ga skupina Adam zaslužila. Energični pevec Damir Lisica ter neformalni vodja zasedbe in bržkone najizvirnejši kitarist pod slovenskim soncem Peter Dekleva sta z basistom Anejem Kočevarjem in naše gore listom, Hrvatinčanom Gregorjem Jakacem na bobnih odprla vrata “v dvorane domišljije”, kot pojejo v skladbi Teater. Skupina je ponudila najsodobnejši glasbeni obraz. Trši rock prijemi, z izjemno paleto pojočih kitarskih glasov, za katere skrbi Dekleva, avtor besedil in večine glasbe, so začinjeni z okusno mero elektronike. Celota, odeta v presenetljivo melodično pregrinjalo, pa služi za privlačen okvir izvrstnim besedilom.
Na radijske postaje so že zajadrale Odnosi med srečnimi, Otroci brzine in Modrost, nadpovprečno zasvajajoče pa delujeta tudi Teater in Alfa. Po slednji nosi ime prvenec, ki ga odlikuje tudi izvirno oblikovanje, saj na štirih različicah naslovnice ponuja prav toliko “alfa samcev”. Adami so na oder povabili tudi Tinkaro Kovač, ki jo je Peter Dekleva še nedavno spremljal v njenem bendu, in je zanjo napisal skladbiOranžen dan (s plošče Orange)in Hijene (s plošče Aqua). Obe sta odzvanjali v novi zvočni podobi, prva tudi v furlanščini, vsekakor pa navdušili “partizane”, ki so s pomočjoglasbe na prelomu srede v četrtek v Taverni premagali sovražno zmrzal. In zgrešen občutek, da Slovenija še nima predstavnikov indie rocka.
MAJA PERTIČ GOMBAČ
