Svet je resna reč
Na oder Gledališča Koper jutri prihaja Guliver. Pri prvi premieri v letošnji sezoni so koprski gledališčniki prvič združili moči s kolegi iz Italijanske drame Hrvaškega narodnega gledališča Ivana pl. Zajca z Reke. Predstava, namenjena otrokom, je po mnenju ustvarjalcev primerna tudi za odrasle, saj zastavlja še kako aktualna vprašanja o moči in šibkosti, spoznavanju Drugega ter razumevanju in sprejemanju razlik.
KOPER > Guliver pravzaprav ni eden, ampak sta dva in govorita vsak v svojem jeziku: koprski (igra ga Igor Štamulak) ob koncu predstave pripluje na Reko in tako spozna mesto, tamkajšnje prebivalce in jezike, njegov reški kolega Bruno Nacinovich pa ob koncu predstave pristane v Kopru. Pod vodstvom režiserke Anđelke Nikolić namreč nastajata dve različici predstavi Swiftovega satirično-utopičnega romana Guliverjeva potovanja: na Reki bo glavnina predstave v italijanščini, na koprskem odru pa v slovenščini.
Z Guliverjem se bo jutri začel že 5. festival Pri Svetilniku. Namenjen je predvsem šolam; v koprskem gledališču pričakujejo, da bo “festival gledaliških predstav za mularijo”, ki so pospremljene tudi z delavnicami in učnimi urami, na katerih lahko spoznajo poklice in delo v gledališču, tokrat privabil približno 5400 otrok iz slovenske Istre. “Lani so naš festival obiskali učenci 15 osnovnih šol iz slovenske Istre ter dveh vrtcev. To je lep dosežek pa tudi dokaz, da za to delamo intenzivno in programsko,” je zadovoljna direktorica Gledališča Koper Katja Pegan. Letošnji “Svetilnik” bo utripal do 24. oktobra in prinesel 29 dogodkov - poleg Guliverja še krstno uprizoritev dramskega prvenca Urške TauferKako osvojiti fanta (4 simpl koraki), Butalce pa tudi predstave Mini in Maksi (Italijanska drama z Reke), gledališko-glasbene izštevanke Enci benci Katalenci ter Mačka Murija, s katerim na Svetilnik prihaja Slovensko ljudsko gledališče Celje.
“V koprsko gledališče prihajamo že več let, tu imamo svoje občinstvo, tokrat pa smo prvič pripravili skupno predstavo. Guliver je le začetek, skupaj smo namreč močnejši in verjamem, da bomo v prihodnje še sodelovali,” meni ravnateljica Italijanske drame Leonora Surian. Po besedah Katje Pegan, direktorice Gledališča Koper, so se z italijanskimi kolegi z Reke za takšnega Guliverja odločili, ker želijo otrokom povedati, da živimo ob meji, na večjezičnem in večkulturnem področju, jim predstaviti sosede in približati njihov jezik. “Svet je pač resna reč in Guliver se ga loti tako,” pravi direktorica koprskega gledališča, ki meni, da je predstava, kljub temu, da je duhovita in zabavna, tudi zahtevna.
V Guliverju nastopajo: Igor Štamulak, Elena Brumini, Tjaša Hrovat, Miriam Monica, Bruno Nacinovich in Gorazd Žilavec. Pri krstni uprizoritvi Guliverja so sodelovali še Miha Trefalt (dramaturg in prevajalec v slovenščino), prevajalki v italijanski jezik Valentina Rivelli in Serena Di Blasio, scenograf Duško Moravec, kostumografinja Mateja Čibej, avtor glasbe Mirko Vuksanović, koreograf Siniša Bukinac, oblikovalec svetlobe Jaka Varmuž ter asistentki Zala Sajko (scenografija), Anja Ukovič (kostumografija). Reška premiera bo 17. novembra.
Ples izmišljenih in resničnih jezikov
Odrska priredba obnavlja dve najzanimivejši Guliverjevi dogodivščini: brodolom in rešitev na Liliput, otok pritlikavcev, ki jim Guliver pomaga v boju proti Blefuskancem, ter drugo Guliverjevo potovanje, pristanek na otoku velikanov in vrnitev domov. Nadaljevanje zgodbe pa je povsem avtorsko: “Guliver vpluje v svobodno reško pristanišče, spozna, da je svet, predvsem, ko gre za nižje družbene sloje, lahko krivičen, upanje v boljše življenje pa najde v gledališču, ki je zanj nekakšno potovanje, na katerem srečuje ljudi, spoznava jezike in svet,” so o predstavi zapisali v koprskem gledališču.
Režiserka Anđelka Nikolić, ki je roman Jonathana Swifta tudi dramatizirala pravi, da je bilo pri Guliverju zahtevno dvoje - delo, ki je napisano za odrasle, prirediti tako, da lahko nagovori otroke, in seveda narediti predstavo, ki bo delovala v obeh jezikih: “Gre za zgodbo o človeku, ki potuje po svetu in išče kraje, kjer bi živel ter na tej svoji poti spozna, da je človeku lahko vsepovsod težko. To je resna tema in precej sem se ukvarjala z vprašanjem, kako ga otrokom predstaviti, ne da bi delovalo kot neresnično ali preveč idealizirano. Živimo v svetu in družbi, kjer smo ljudje med seboj odtujeni, daleč smo si, ne glede na to kako blizu živimo in kateri jezik govorimo.” Prav zato so se med nastajanjem predstave veliko ukvarjali z neverbalno komunikacijo, jezikom čustev - strahu, ljubezni ...
Zabavna, a tudi družbeno kritična
Izziv za igralce - vsi nastopajo v več vlogah ter tudi prepevajo - pa so bili, kot so povedali na včerajšnji novinarski konferenci, poleg resničnih tudi izmišljeni jeziki. “Nikoli si nisem predstavljal, da bom kdaj igral v predstavi, v kateri bo drugi jezik, ki ga najbolj razumem, liliputanščina,” se je pošalil Gorazd Žilavec in dodal, da je predstava zahtevna, ker hkrati nastajata dve verziji, ki pa sta si med seboj zelo podobni. Igor Štamulak pa je dodal, da si je že dolgo želel nastopati v otroški predstavi, ki bi bila lahko zanimiva tudi odraslim: “Mislim, da smo se z Guliverjem zelo približali temu. Gre namreč za predstavo, ki je družbeno kritična in opozarja na problematiko sveta.”
MAKSIMILJANA IPAVEC
