Svet, kot ga vidijo nove oči

KOPER> Vse do konca meseca pa se bodo Thomas Arnolds, Tjorg Douglas Beer, Madeline Boschan, Andre Butzer, Andrew Gilbert, Erwin Kneishl in Maja Korner družili tudi v Kopru. Pod naslovom New Forces(Nove sile) si je izbor iz njihove najnovejše produkcije moč ogledati v koprski galeriji Contra.

Galerist in kustos Mladen Bosanac v svoji galeriji namenja prostor odmevnim imenom evropske in svetovne umetniške scene, ki jih v slovenskih galerijah sicer ne srečamo.

V minulih letih je tako denimo postavil na ogled Moritz Boyse - predstavnike drugega vala nemškega neoekspresionizma, Gerharda Richterja, Stevena Bankheada, Iana Hartshorna, Paula Winstanleyja, pa tudi mnoge mlade in prodorne avtorje. Decembra 2009 je pripravil predstavitev New Spirit in Painting(Nov duh v slikarstvu), tokrat pa prav tako namenja prostor in pozornost umetnikom, ki živijo in ustvarjajo v Berlinu.

Pot do njih pa, kot priznava Bosanac, ni bila lahka. “Vsi umetniki, ki se predstavljajo na razstavi New Forces, so po svoje že zvezdniki, saj razstavljajo v pomembnih svetovnih galerijah. Pred dobrim letom sem uspel vzpostaviti stik z njimi, in dogovorili smo se, da se na koprski razstavi, ki je obenem prva in doslej edina predstavitev njihovih del v slovenskem prostoru, pokažejo tisto, s čimer se ukvarjajo v zadnjem času.”

Sedmerici je težko najti skupni imenovalec. Z družbeno realnostjo se ukvarjajo vsak po svoje, njihove interpretacije so žanrsko in stilno povsem raznorodne. 36-letni Avstrijec Thomas Arnolds želi v svojih linorezih zanikati kakršnokoli dimenzionalnost. Problematizira vprašanje sistemov nadzora posameznika in posledično njegove svobode v družbi, napetost v gledalcu pa dosega s ponavljanjem črtnega zaporedja in ritma. Tjorg Douglas Beer (1973) se v Contri predstavlja s štirimi kolaži. V njih odpira vprašanja vojn, politike, revščine, vendar ne moralizira. Na omenjene tematike velikokrat pogleda skozi prizmo literature, filma ali glasbe, vselej pa so njegovi motivi, avtorjev podpis pri tem ni izjema, na platnu upodobljeni zrcalno. S kritiko britanskega imperializma v preteklosti, današnjega neokolonializma in evrocentrizma se v svojih delih ukvarja Škot Andrew Gilbert (1980), ki vse našteto dodobra prekvasi s cinizmom, na platno pa prenese v skoraj naivni potezi. Leta 1973 v Stuttgartu rojeni Andre Butzer svoje delo predstavlja kot znanstveno-fantastični ekspresionizem, kritiki pa ga razglašajo za enega največjih živečih abstraktnih slikarjev. In kakor je Butzerjev opus zaznamovan z metodo ponavljanja motiva in njegovo variacijo, je slikarstvo Maje Körner (1976) deteminirano z arhitekturnimi motivi. Kot pravi, se vse njeno slikarsko raziskovanje suče okrog iskanja odgovorov na vprašanja o prostoru. Odnosu med starim in novim, ostrino in mehkobo, notranjostjo in zunanjostjo daje v svojem delu prostor kiparka Madeline Boschan (1979).

Skulpture izdeluje večinoma iz odpadnega medicinskega pohištva - stolov, lup, neonskih žarnic. Kritika ji je naklonjena, saj jo opisuje kot eno najbolj izvirnih in prodornih kipark svoje generacije. Najstarejši med umetniki, predstavljenimi na koprski postavitvi, je Erwin Kneihsl (1952), ki se je ukvarjal tako s filmom kot tudi s slikarstvom in fotografijo, a se v zadnjem desetletju posveča predvsem slednji. V Contri razstavlja dve fotografiji, ki sta nastali lani, izdelani pa sta ročno, v črno-beli analogni tehniki. Na fotografijah je motiv zunanjščine raziskovalnih laboratorijev, zgrajenih v nekdanji Vzhodni Nemčiji, s posebno tehniko tako obdelal, da dajejo vtis skulpture. S povsem spremenjeno obliko na opazovalca delujejo kot geometrična telesa, in kot taka zaživijo povsem drugo življenje.

Razstava bo v galeriji Contra na ogled do začetka oktobra.

MAKSIMILJANA IPAVEC