Svet vzhajajočih obsesij
“Moderna družba je perverzna in to ne kljub svojemu čistunstvu ali kot protiudarec svojemu licemerstvu; perverzna je resnično in neposredno,” v Zgodovini seksualnosti piše Michael Foucault. Seksualnost in sodobnost pa sta tudi temi, ki zaznamujeta razstavo slik Aleksandra Pece v Galeriji Černe.
NOVA GORICA > Razstava nosi naslov Carstvo čutil, kar nas napelje na sled istoimenskega filma Nagise Oshime. Na sled čutne naslade in Japonske, ki ju slikar tako zelo obožuje. Filmi v svoji teatraličnosti so tudi sicer navdih za umetnika, zlasti tisti, kjer svet pride do svojega roba, apokaliptičnega ali sladostrastnega. Po moči je primerljiva, denimo, tudi heavy metal glasba, ki ga je tudi nekaj časa navdihovala. Navdihovala ali obsedala?
Usnje, lateks, japonske risanke, japonski manga strip, a tudi francoske baročne figure, so stalnice na njegovih delih. Tokrat pa tudi na razstavi, saj so si umislili in izvedli performans - modno revijo oblek slovenske umetnice, oblikovalke Tanje Maraš, ki v svoja dela, obleke pandemoniuma, vnaša punk in metal kulturo.
Kot je na odprtju razstave dejala Mojca Valič, nam slikarski opus Aleksandra Pece s fotografsko natančnostjo ponuja svet čutne naslade. “Skozi izpostavljanje vabljive golote telesa, razgaljenih genitalij, užitka, vonju usnja ... razgrinja fantazme lastnega imaginarija. Z velikim spoštovanjem do slikarskega medija ter z mizanscensko virtuoznostjo nas zapelje med usodno zapeljive domine, fatalke, ki lahko, kakor Frankensteinov stvor, uničijo svojega stvarnika,” piše Valičeva. Se spomnite bibličnega ikonografskega motiva Judite, ki drži v rokah Holofernovo glavo in jo pokaže ljudstvu kot zmago nad satanom?
Stvarnik je v tem primeru slikar. V neko japonsko četrt na primer postavi Blade runnerja in ustvarja nove situacije, ali pa v vesolje pošlje tri orientalske tetke, domačim obrazom naslika telesa domin, japonskega pilota postavi v družbo gole ženske in duhovnika, drugo golo žensko pa posadi na konja, kar so že od nekdaj radi počeli umetniki. “Žensko telo je lepo,” trdi slikar, kot že toliki njih pred njim. In od tu dalje ni zadržkov v upodabljanju. Umetnik pač svet rad pripelje do roba.
KLAVDIJA FIGELJ