Svetlana in Balašević sočasno na dan mladosti
Nekaterim je vseeno, nekateri protestirajo zoper poveličevanje totalitarizma, nekateri pa so na razpotju: ali naj nekdanji dan mladosti drevi praznujejo s Svetlano Makarovič in njenimi gosti na Kongresnem trgu ali z Balaševićem v dvorani Stožice, na njegovem največjem koncertu v Sloveniji doslej? Nekaj pa je jasno: vojvodinski kantavtor ne bo zapel legendarne himne Računajte na nas, dan mladosti gor ali dol.
LJUBLJANA > Svetlana Makarovič je 29. junija lani pred več tisoč zbranimi na Kongresnem trgu nastopila na koncertu Nosil bom rdečo zvezdo, ki bo obogateno reprizo doživel drevi ob 19. uri.
Zvezda zoper sovraštvo
Pesnica, pravljičarka in šansonjerka poudarja, da rdečo zvezdo nosi kot simbol svobode, enotnosti, bratstva, strpnosti, upora zlu, fašizmu, sovraštvu in ščuvanju drhali nad šibkejše. To držo upesnjuje tudi v novi zbirki haikujev Naj bo poleti, izdani pri Mladinski knjigi.
Đorđe Balašević, kantavtor : “Če je Tito norce namerno držal na varnostni razdalji od vseh drugih, potem bom sam začel nositi štafeto! Spominjam se, da je bil dan mladosti lep praznik. Včasih smo imeli več praznikov, tudi čutili smo jih.”
Gostiteljici se bodo drevi na brezplačnem koncertu pridružili lanski gostje in novinci, skupno več kot 150 nastopajočih, med njimi seveda Primorci: Drago Mislej - Mef, Lara Jankovič, Martina Feri, Jani Kovačič, Vlado Poredoš, Darko Nikolovski, Primož Siter, Tomaž Mihelič - Marlena, Andrej Rozman - Roza, Aphra Tesla, Ivan Rupnik, Polona Vetrih, Janja Majzelj, Miha Bezeljak, Višnja Fičor, Ivan Peternelj, Partizanski pevski zbor, Tržaški partizanski pevski zbor Pinka Tomažiča, Kraški ovčarji in Ovce ... Napovedan je bil tudi Iztok Mlakar, ki pa je moral nastop odpovedati, saj tega večera igra v Barufah na domačem odru v novogoriškem gledališču.
Računaje na nas
Z novo in posebno knjigo se med nas vrača tudi kantavtor Đorđe Balašević iz Novega Sada, ki občasno stanuje v Mariboru. Pri družinski založbi Balbelo je izdal knjigo Kalendar mog detinjstva, v kateri je s ščepcem domišljije zabelil duhovite spomine. Običajno jih v slogu prvovrstnega stand-up komedijanta niza na intimnih koncertih, skozi katere ga v manjših dvoranah spremlja le pianist Aleksandar Dujin. Knjiga, v kateri avtor humorno niza spomine in anekdote iz svoje rodbine, je tudi poseben poklon Sloveniji, ki ji je Balašević hvaležen, da je njegovi družini ponudila zatočišče v težkih časih. Z enega konca beremo Kalendar mog detinjstva, če pa knjigo obrnemo, imamo pred sabo Koledar mojega otroštva v slovenskem prevodu dr. Aleksandre Gačić.
Tako knjigo kakor koncert Baronov bal, ki se bo pričel drevi ob 20. uri in na katerem ga bosta kakor na lanski dan mladosti v Križankah spremljala bend in tamburaški orkester, je Balašević dan pred 65. rojstnim dnem predstavil v ljubljanski mestni hiši. Gostil ga je župan Zoran Janković, vrstnik in prijatelj že od otroških let.
Iz novinarskih vrst je kantavtor kajpada dobil tudi vprašanje o svoji najslavnejši pesmi in dnevu mladosti. “Računajte na nas sem napisal iz ljubezni do domovine. Imel sem jo rad, v njej sem preživel najlepša leta, bil sem pravi Jugoslovan,” je odgovoril. “Moja mama je bila Hrvatica, oče pa nekakšen pravoslavec, torej sestri in meni ni ostalo drugega, kot da sva Jugoslovana. A nikoli nisem bil ne komunist ne protikomunist. Bil sem konformist, politika me ni zanimala. Tisti, ki so kreirali našo tedajšnjost, so slišali, da imam domovino rad, niso pa mogli razumeti, da Računajte na nas ni režimska pesem. Rekli so mi: moraš v partijo!”
A jim ni uspelo, se nasmiha: “Kaznovali so me tako, da na zadnjem dnevu mladosti, ki se ga je še udeležil Tito, Računajte na nas nisem pel jaz, ampak Pepel in kri. Skratka, pesem je bila super, jaz pa ne. Priznam, ko sem dogajanje spremljal na televiziji, mi je bilo malo žal, da nisem tam jaz in se važim s svojo pesmijo.”
Balašević se ne tolče po prsih, češ da je že tedaj vedel, da vse skupaj ni vredno nič: “Ne, Tito je bil zame samoumeven simbol, kot peterokraka zvezda. Danes mislim tako: če je norce namerno držal na varnostni razdalji od vseh drugih, potem bom sam začel nositi štafeto! Spominjam se, da je bil dan mladosti lep praznik. Včasih smo imeli več praznikov, tudi čutili smo jih.”