Svetlana Makarovič pod murvo v Biljah
Pod murvo pred ateljejem pokojnega kiparja Negovana Nemca je v soboto zvečer svoje zeliščarske pesmi interpretirala Svetlana Makarovič, odprli pa so tudi razstavo likovnih del, nastalih na tamkajšnji koloniji.
BILJE> Malo je govorila o politiki in se smejala, ljudje so ploskali, potem pa zelo resno o ljubezni in so spet ploskali. Svetlano Makarovič so v goste povabili v Kulturno-umetniškem druš-tvu Negovan Nemec, z njo se je pred recitalom pogovarjal in pokadil cigareto Mirt Komel. “Čutim primorske gene, čutim se Primorko, čutim se kot partizanska Primorka,” se je takoj na začetku v prostor postavila Makarovičeva in kmalu prešla na fašizem, ki da se začne s svarili, negodovanjem, prepovedovanjem in, vsekakor, tudi s protikadilskim zakonom. Potem je agitatorka odšla v ozadje, rekoč, da si mora zbrati koščke duše v celoto ter se vrnila kot pesnica.
Zeliščarka je naslov cikla njenih pesmi, ki je bil objavljen v zbirki Tisti čas. Svetlana Makarovič je pesmi, pravzaprav balade o žalostni ljubezni, interpretirala ob spremljavi solista na violini in maestra madžarskega ciganskega orkestra iz Budimpešte Ferenca Sánte. Verze, ki jih je spletla iz grenkega pelina, a vendarle slajšega od ljubezenskih bolečin, je izrekala občuteno in jih uspela polagati v mehka srca poslušalcev; mnogi so bili nad recitalom navdušeni in presunjeni. Tako močno, da sta Ferenc in njegov kolega morala še nekajkrat zaigrati na citre.
V drugem delu večera so odprli razstavo študentske likovne kolonije, ki je v avgustu potekala v ateljeju Negovana Nemca v organizaciji novogoriškega društva Delikatesa. Ustvarjalo je petnajst avtorjev, njihove dela, med katerimi so lesene skulpture, slike, fotografije in nakit, pa si je mogoče ogledati v ateljeju ter v njegovi neposredni bližini na Marogovniku.
KLAVDIJA FIGELJ
