Sveži varuhi raznovrstnosti
Idrijsko godbeno društvo rudarjev je z občnega zbora stopilo v novo delovno leto, polno načrtov. Z novim programom jih bo slišati vsaj toliko kot lani, ko so oblikovali ali nastopili na 22 dogodkih.
IDRIJA > Godbeno društvo rudarjev, s 348 leti neprekinjenega muziciranja daleč najstarejše v Evropi, je dejansko mlada, v povprečju 28 let stara in vse bolj sveža pihalna godba. Ima več kot dovolj energije, da ne živi le kot eden od mnogih, pač pa kot prepoznaven orkester. To jim priznava občinstvo, ki jih je lani poslušalo po vsej Slovenji, pa tudi v Franciji in v Švici in v to verjamejo sami. Na nedavnem občnem zboru so pritrdili umetniškemu vodji Domnu Prezlju, ko je poudaril, da “morajo ostati varuhi glasbene raznovrstnosti, sposobni prepoznati kakovostno slovensko glasbo in jo tako tudi izvajati.”
Čeprav so vsebinski poudarki še “skrivnost”, obetajo nov, svež program. Do julija imajo v načrtu devet koncertov in obvezno prvomajsko budnico. Na poletnem koncertu bodo gostili francoski orkester iz Chamberyja, v katerem muzicirajo ljudje z motnjo v duševnem razvoju. Z njim so lani odmevno nastopili v Švici.
Osveženi bodo tudi na pogled, saj si obetajo nove uniforme po podobi slovesnih rudarskih, po dolgem času znova z značilno kapo.
Ker se godbeniki že nekaj let bolj kot s koračniškimi spogledujejo s simfoničnimi sestavi (brez godal seveda), si želijo čimbolj popolne zasedbe inštrumentov.
Problema, ki spremljata dopolnitev sekcije klarinetistov, rogov, fagotov in tolkal, sta dva. Navkljub mladim, ki v vse večjem številu in glasbeno vse bolje izobraženi dopolnjujejo orkester, bi jih potrebovali še več. Dobro sodelovaje z domačo glasbeno šolo je v veliko pomoč. V pridobivanje mladih godbenih moči pa se bodo podali tudi sami. Aprilska godbena matineja v idrijski osnovi šoli bo prva, ki jo pripravljajo v ta namen.
Še večjo zadrego predstavlja denar. Hidria bo obnovila lani izteklo pogodbo o generalnem sponzorstvu. Občina jim letos stoji ob strani s 26.000 evri. Ker želeni novi in obnova obstoječih inštrumentov stanejo veliko več, jih bodo vključevali postopno. Letos se bo izšlo za nov bariton in nadomestitev enega od dveh zastarelih rogov. Tudi za to, ker jim plačilo elektrike v slabo ogrevanem, za nameček še neakustičnem in slabo osvetljenem vadbenem prostoru, pobere dobršen del “proračuna”.
V ta problem bo skušal ugrizniti Andrej Lazar, klarinetist in pevec, ki po občnem zboru nadaljuje s predsednikovanjem godbenemu društvu rudarjev.
SAŠA DRAGOŠ
