Svoboda ni naprodaj!
Kot svojevrstno uverturo v letošnje poletno gledališko dogajanje je Društvo Primorski poletni festival (PPF) v Gledališču Koper pripravilo večer z režiserjem Januszem Kico, letošnjim nagrajencem Prešernovega sklada.
KOPER > Uveljavljeni gledališki ustvarjalec Janusz Kica, ki je pred nekaj tedni sklenil sezono v SNG Nova Gorica, kjer je režiral Giraudouxovo Ondino, je na neobičajnih prizoriščih v preteklih letih postavil največje uspešnice Primorskega poletnega festivala.
V petkovem pogovoru z Nevo Zajc se je najprej vrnil v čas študija in prvih gledaliških izkušenj na Poljskem ter kasneje v Nemčiji, do trenutka, ko se je odločil za neodvisni poklic režiserja. Ta je opredelil njegov način večnega popotnika in ga v devetdesetih letih pripeljal tudi v Slovenijo, najprej v Maribor, kasneje pa tudi drugam. Leta 1998 je prvič sodeloval s Primorskim poletnim festivalom z režijo Marivauxove Igre o ljubezni in naključju. Kasneje je v obalnih mestih režiral še tri predstave, ki so jim sledile novogoriške in tržaške. V Sloveniji ga je očaral jezik, pravi, scensko najmočnejši med slovanskimi.
Pri nas je naletel na talentirane igralce in okolje, zaradi katerega se še zmeraj rad vrača. Zanimal ga je tudi Cankar - režija Pohujšanja v dolini šentflorjanski mu je letos prinesla nagrado Prešernovega sklada -, med drugim zato, je povedal, ker ga v gledališču zanima položaj umetnika, vselej aktualna tema.
Danes se z umetnostjo predvsem trguje, meni Kica. “Svoboda je temeljna kategorija, ki je ne smemo prodajati nobenemu sistemu,” poudarja in dodaja, da zna zrela družba umetnost negovati ter zmore prenesti, kar ji ima ta povedati. Kritičen je do tega, da danes zmanjkuje znanja in profesionalnosti, a še zmeraj verjame v moč gledališča in meni, da teater ima prihodnost, četudi je življenje okrog nas vse bolj virtualno.NR