“Tam na Fajtjem hribu je bilo hudo, grozno!”

NOVA GORICA > Vasja Klavora, upokojeni kirurg, nekdanji poslanec v državnem zboru in njegov podpredsednik, je izvrsten poznavalec preteklosti severne Primorske, saj je velik del življenja posvetil preučevanju preteklosti in sedanjosti Goriškega, Tolminskega in Bovškega. V svoji zadnji knjigi na podlagi temeljitega poznavanja dogodkov na soškem bojišču med prvo svetovno vojno, krajev ob Soči, znanstvene in spominske literature, skozi pripoved številnih udeležencev in na temelju skoraj tridesetletnega raziskovanja bralcem približa srdite spopade v položajski vojni na Komenskem Krasu v letih 1916 in 1917.

V središču srditih spopadov je bila vzpetina, imenovana Fajtji hrib, ki je v grebenu Črnih hribov med Dornberkom in Mirnom oziroma med Lipo in Opatjim selom. Ime tega hriba so ponesli daleč prek meja slovensko govorečega ozemlja; še desetletja kasneje se je nekdanji vojak spominjal: “Da, tam na Fajtjem hribu je bilo hudo, grozno!”, so zapisali v vabilu na današnji pogovorni večer z avtorjem.

Boje na tem območju je začela italijanska armada, ki je med Gorico in Trstom hotela prebiti avstro-ogrske obrambne položaje ter prodreti naprej proti Ljubljani, Gradcu in Dunaju. V hudih bojih je umrlo in bilo ranjenih več deset tisoč vojakov številnih narodnosti. Med njimi so še posebej goreče branili domačo zemljo slovenski vojaki v avstro-ogrskih uniformah.

Fajtji hrib je že šesta knjiga Vasje Klavore. Po Plavem križu, ki govori o soški fronti v Posočju, je napisal Predel 1809, v kateri se poglablja v avstrijsko-francoske spopade na slovenskem ozemlju. V knjigi Koraki skozi meglo pripoveduje o tolminskem delu soškega bojišča, sledili sta knjigi Doberdob in roman Kraljeva gora, ki opisuje boje in premike Langobardov proti ozemlju današnje Italije.

Knjiga Fajtji hrib je izšla pri Mohorjevi družbi. Klavora jo je posvetil spominu na svojega očeta Franja Klavoro in njegovega prijatelja Slavka Mlekuža.

STA