Tartini festival spet vrhunski
V soboto se je v cerkvi sv. Jurija v Piranu začel enajsti Tartini festival. Z Vivaldijevimi Štirimi letnimi časi ter seveda s Tartinijevo glasbo in njegovo violino ga je - tako kot lani - odprl Ansambel 1756 iz Salzburga, a tokrat z izjemnim solistom Robertom Gonzalesom.
PIRAN> Tartinijeva v Piranu ohranjena violina, delo Don Girolama Amatija iz Bologne, od njegovih časov do danes zelo verjetno še ni bila na odru v rokah takega virtuoza.
Izpod prstov mladega, a izvrstnega in v svetu že cenjenega španskega violinista Roberta Gonzalesa je zazvenela tako sijajno, da je z njo zaigral tudi Vivaldijev Koncert v a - molu, op. 3in vse štiri koncerte iz cikla Štirje letni časi op. 8.
Za zaokroženo celoto sporeda je poskrbela uvodna skladba, Simfonija v G-duruLeopolda Mozarta, ki je kot violinski pedagog in teoretik nekako nasledil Tartinijevo delo. Osrednje mesto pa je v sobotnem koncertnem programu zavzel Tartinijev Concerto grosso v g- molu op. 1, št. 1, torej njegov prvi koncert za violino, ki je po mnenju umetniškega vodje ansambla 1756 Salzburg, Konstantina Hillerja, še vedno eden najlepših.
Roberto Gonzales, še pred kratkim učenec Igorja Ozima na Mozarteumu, danes pa - komaj štiriindvajsetletni - že koncertni mojster barcelonskega simfoničnega in katalonskega nacionalnega orkestra ter uveljavljen solist na prestižnih koncertnih odrih po vsem svetu, je bil presrečen, da je lahko igral na isto violino kot nekoč Tartini, saj je po njegovem mnenju instrument zelo dober in zelo lepo zveni. Izvrstno se ujema tudi z instrumenti članov Ansambla 1756, ki ga Konstantin Hiller, sicer tudi čembalist v ansamblu, vodi v izjemno homogeno zvočno celoto. Njegova skrivnost je v skupni igri, osnovani na enoviti dinamiki in agogiki ter enoglasnem ali kar skupnem dihanju vseh glasbenikov, ki so v prvi vrsti izvrstni instrumentalisti.
Tokrat pa jih je za sabo potegnil še solist, ki se je res izkazal tudi kot strasten koncertni mojster. Še posebej v Vivaldijevih partiturah, kjer je baročno motoriko prignal do “mota perpetua”, kontrastno agogiko do pravih “chiaroscurov”, pizzicate pa do povsem nove, skorajda moderne zvočnosti. Zato so bile vse interpretacije zelo tekoče, žive in plastične. Morda tudi po zaslugi umetniškega vodje, ki v Vivaldijevih letnih časih išče globljo glasbeno vsebino in njej verodostojno glasbeno govorico, ne zgolj ptičjega petja v Pomladi ali nevihte v Poletju.
V Dvojnem koncertu v a-duru se je Robertu Gonzalesu iz vrst ansambla, ki v svojem imenu skriva letnico rojstva Wolfganga Amadeusa Mozarta, kot odlična solistka pridružila še violinistka Iveta Schwarzova, glavna solistka petega koncerta letošnjega Tartini festivala. Na njem bo 1. septembra v Križnem hodniku Minoritskega samostana v Piranu s precej podobnim programom vnovič nastopil Ansambel 1756. Že jutri pa se bo predstavila tudi kot članica festivalskega ansambla Il trezo suono, ki za svoj koncert v Minoritskem samostanu pripravlja dela Tartinija, Mozarta in Salierija.
Navdušenje poslušalcev, ki so na otvoritvenem koncertu napolnili prelepo piransko stolnico, je Jasna Nadles, umetniška vodja festivala, zadovoljno komentirala: “Kot organizatorji smo po takem koncertu lahko samo navdušeni, ker je v bistvu to tisto, za kar smo celo leto delali - da pripeljemo take fantastične glasbenike v to prelepo mesto, kjer se glasba in okolje zlijeta v eno. In to napolni dušo človeka, ki potem lahko spet eno leto dela in se bori za take trenutke, kot je bil tale.”
Vrhunski glasbeni dogodek in izjemni slavni izvajalci, vsi že po prvem obisku pravi ambasadorji Pirana v svetu, pa tokrat niso bili vredni niti obiska, kaj šele pozdrava piranske občine. Med številnimi pomembnimi gosti je namreč zelo opazno manjkal predstavnik njenega vodstva.
LEA HEDŽET,
Radio Koper
