Tega filma raje ne bi posnel
“Tega filma raje ne bi posnel, če bi to pomenilo, da se te vojne grozote niso zgodile,” je na slovenski premieri filma o koncentracijskem taborišču Gonars dejal režiser Dorino Minigutti. Hrvati in Slovenci smo film videli, premiera tako čaka samo še Italijane.
LJUBLJANA> V Kinodvoru so predsinočnjim premierno prikazali koprodukcijski dokumentarec Onstran žice /Oltre il filo /Iza žice, delo italijanskega oziroma furlanskega scenarista in režiserja Dorina Miniguttija.
Premiere se je udeležil tudi predsednik države Danilo Türk s soprogo Barbaro, katere oče je bil interniran v taborišču Gonars. Prav to taborišče, v katerem je bilo med drugo svetovno vojno zaprtih veliko odraslih in otrok slovenske in hrvaške narodnosti, je namreč osrednja tema Miniguttijevega dokumentarca.
Film Onstran žice je nastal v produkciji Zavoda Kinoatelje iz Slovenije, italijanske Agherose-Immaginaria in Fokus Medije s Hrvaške. Z režiserjem je sodelovala mednarodna ekipa, ki so jo sestavljali direktor fotografije Bruno Beltramini, montažer Sanjin Stanić, glasbenik Aleksander Ipavec ter pomočnici režije Maja Stegovec in Ivana Paškvan.
Režiser se je tematike lotil z zbiranjem pričevanj in na filmskem platnu pokazal njihove ganljive zgodbe: te obujajo spomine preživelega trpljenja, izgube lastne identitete in človeškega dostojanstva. Minigutti je pričevanja povezal z dokumentarnimi posnetki, zlasti ganljive pa so risbe oziroma animacije risb otrok, ki so taborišče preživeli.
Ob premierni projekciji filma je režiser povedal, da okoli 95 odstotkov Italijanov še ni slišalo za obstoj koncentracijskega taborišča Gonars - tudi on sam, ki živi v okolici Gonarsa, do pred nekaj leti ni vedel zanj. Ko pa mu je nekdanji župan Gonarsa Ivan Cignola predlagal, da bi zbrali pričevanja še živih prič, se je odločil, da tudi sam prodre v zgodovino. “Ko sem videl risbice otrok, interniranih v Gonarsu ter pomislil na njihovo otroštvo, ki bi moralo biti brezskrbno in ki jim ga nikoli niso vrnili, sem se dokončno odločil za film,” je povedal Minigutti.
Po projekciji filma, ki so se je udeležili tudi pričevalci, je v preddverju Kinodvora potekala okrogla miza, na kateri so predstavili nastajanje filma in zgodovinske okoliščine, povezane s taboriščem Gonars. Zgodovinarka Metka Gombač je povedala, kako je v Arhivu Slovenije odkrila risbe oziroma pričevanja otrok, ki so jih napisali takoj po vrnitvi iz Gonarsa. Iz tega materiala je nastala razstava, ki kroži po Evropi in ima velik odziv. Davide Toffolo je predstavil strip Italijanska zima, ki naj bi tematiko etničnega čiščenja približal mlajšim bralcem, zgodovinarka Nevenka Troha pa je pojasnila, kako so na koncentracijsko taborišče gledali v slovensko-italijanski mešani komisiji. Dodala je še, da sta obstajali dve kategoriji internirancev; v prvi, represivni, so bili osumljeni sodelovanja z osvobodilnim gibanjem, v drugi pa zaščitenci, torej tisti, ki so jih z domačega območja odstranili, da bi izpraznili teren in tako onemogočili razvoj osvobodilnega gibanja. Med slednjimi so bili tudi otroci.
Kot je na koncu povedal režiser, bo premierama na Reki in v Ljubljani sledila tudi italijanska. Ta bo predvidoma 2. maja v Vidmu. Krajšo, televizijsko verzijo filma, so že predvajali na deželni televiziji Rai, v prihodnjih mesecih pa bo dokumentarec začel svojo festivalsko pot.
KLAVDIJA FIGELJ
