Temačni občutki v svetli knjigi

“Živali v mojih zgodbah se nikoli ne prepirajo, med njimi ni nikakršne hierarhije. Tega se strogo držim. Nobena žival ni odvisna od druge. Lepo bi bilo, če bi bilo tako tudi med ljudmi,” je pred nekaj dnevi med obiskom naše dežele za Slovensko tiskovno agencijo dejal Toon Tellegen (1941). Že več kot 30 let piše svojevrstne zgodbe o živalih, ki jih prebirajo mlajši in starejši po svetu. Ustvarja literarne svetove, v katerih zakoni narave odpovejo, njegove poetične živalske zgodbe pa skozi zabavne, nemalokrat bizarne situacije odpirajo filozofska vprašanja. O človeških problemih spregovori zelo zgoščeno in tudi vsako ponavljanje ima smisel. Pred leti je napisal serijo krajših romanov, v katerih se živalski junaki po najboljših močeh spopadejo z zapletenimi človeškimi psihičnimi stanji in težavami. Mednje sodi mladinski roman Čriček in temačni občutek (1999), klasika nizozemske književnosti, po kateri je pred nekaj leti nastala tudi opera.

V čričkovi glavi se nekega jutra pojavi temačen občutek. Velik in siv in neomajen. Prav rad bi bil ponosen na to, a ni. Je le potrt. In čeprav ne ve, kaj potrtost sploh je, ve, da mora biti nekaj resnega. Na koncu, po zelo težkem obdobju, se mu uspe izviti iz depresije. Čeprav gre za živalskega junaka, knjiga zelo subtilno opiše občutja človeka, ki se znajde v teh krempljih. Čeprav nas slon v zgodbi neprestano opozarja, da smo pri vzponih in padcih v življenju, kljub vsem ljudem okoli nas, vendarle sami. In samo sami si lahko pomagamo, da splavamo na odprto morje. Mogoče bo kdaj prišel trenutek, ko tega ne bomo zmogli, vendar bo kdaj v življenju prišel tudi trenutek, ko bomo zmogli.

Toon Tellegen: Čriček in temačni občutek, prevedla Staša Pavlović, ilustrirala Ana Zavadlav, Mladinska knjiga, 183 strani, cena 22,98 evra.