Tisoč prizorov Čarovnika iz Oza v plesnem jeziku
117 let stara pravljica Čarovnik iz Oza je na nedeljski premieri in zatem še na več ponovitvah zaživela na odru Kosovelovega doma v baletni predstavi. Društvo ljubiteljev baletne umetnosti iz Divače je režijo zaupalo Romeu Grebenšku, koreografijo pa Siniši Bukincu in Nataši Ipavec, ob številnih mladih baletkah pa so odlično baletno znanje pokazale zlasti starejše plesalke.
SEŽANA > Besedilo, ki je že ob nastanku nosilo oznako sodobna pravljica, pripoveduje o Doroteji, ki živi s teto v hišici sredi puste pokrajine. Orkan jo odnese v tujo deželo Oz. Iz nje ji lahko pomaga le čarovnik, medtem ko ga išče, pa sreča zmedeno strašilo brez možganov, leva brez poguma in pločevinastega moža brez srca.
“Čarovnik iz Oza je izjemen material s tisoči majhnih prizorov, ki jih je dovolj za peturno predstavo, zato je bil največji izziv, kako ga predstaviti v 55 minutah plesa, brez besedila,” pravi režiser Romeo Grebenšek.
Izziv ni bil enostaven, je bil pa lep, zlasti zaradi otrok. “Pri delu z otroki se izkaže čistost otroške duše, pri njih ni mogoče blefirati, vse sodelujoče prisilijo v iskrenost, kar ne velja vedno za profesionalne odrasle ustvarjalce,” poudarja režiser in ob tem izpostavi še izjemno sodelovanje tehnične ekipe Kosovelovega doma ter staršev, ki so - sicer po njegovih zamislih - poskrbeli za kostume, sceno, rekvizite in še marsikaj.
Društvo je v profesionalne roke zaupalo tudi koreografijo - zasnovala sta jo Siniša Bukinac in Nataša Ipavec.
“Koreografija izhaja iz glasbe in iz pravljice. V pomoč je bila tudi pametno zasnovana režija, ki teče v ravni liniji in jo je zato lažje izpeljati in ji je tudi lažje slediti,” pravi Bukinac. “Gostota pripovedovanja je odvisna od spodobnosti plesalcev,” dodaja. “Ponovi se lahko plesni vokabular, a nove stvari je treba povedati z novim izraznim materialom. Zasnova koreografije je kompleksna, treba je zaposliti plesalčeve sposobnosti in izpovednost, da ni abstrakcij, ki samo kradejo čas predstavi; da ima vsak gib smisel.”
Skoraj uro dolgo baletno predstavo, ki so ji pozorno sledili tudi mladi, učinkovito sekajo menjave glasbe, ki sta jo izbrala koreografa.
V predstavi so se ponovno izkazale že uveljavljene baletke divaškega društva Tara Ukmar v vlogi Doroteje, Tjaša Tominc v vlogi strašila, Živa Dodič kot pločevinasti mož in Karmen Kravanja kot lev.
Sicer pa Grebenšek poudarja, da sodelovanje več generacij ni problem, temveč zmagovalna kombinacija, ker se ob tem mladi učijo od odraslih profesionalnosti in odgovornosti, odrasli pa od otrok igrivosti in naravnosti.
