Tisto onkraj brizganja krvi

LJUBLJANA > Roman Tisto je “osupljiva fantazijska pripoved o skupini sedmih prijateljev in njihovi skupni travmatični izkušnji soočenja s skrivnostnim in strašljivim bitjem, ki jih usodno poveže in jih sedemindvajset let pozneje prikliče v vnovično avanturo”, so zapisali pri založbi, ki je tokrat do prevoda prišla po nenavadni poti.

“Sem dolgoletni fan Stephena Kinga, eden od milijonov,” je včeraj v ljubljanski knjigarni založbe Beletrina prikimal Marko Košan, umetnostni zgodovinar in likovni kritik, zaposlen v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. In zdaj tudi slovenski prevajalec svojega najljubšega Kingovega romana.

Marko Košan

umetnosti zgodovinar, prevajalec romana

“Prvi del filma Tisto je po moji oceni katastrofalen. Zanemarjen je psihogram ameriške družbe, v gledalca butajo samo grozljivi prizori. Kar me v romanu najbolj privlači, je izpuščeno.”

Prevajal je za hčerke

Med bralce je obsežno Tisto - v slovenski izdaji obsega dve knjigi in se izteče na 1366. strani - prišlo po nizu naključij. “Nisem profesionalni prevajalec, čeprav sem že prevedel nekaj strokovnih člankov s svojega področja,” je pojasnil Košan. “Že pred leti pa sem, čisto zasebno, prevajal Kingove kratke zgodbe. Predvsem zaradi treh hčera, da so jih lahko poleti brale. Kratkočasil me je njegov tekoči slog, prevedel sem dvanajst zgodb iz različnih zbirk. Tiste, ki se mi zdijo najboljše. Vsega je nekaj več kot 400 tipkanih strani.”

Potem je srečal Mitjo Čandra, direktorja Beletrine, znanca iz leta 2012, ko je bil Slovenj Gradec partnersko mesto Maribora, evropske prestolnice kulture. “Mimogrede sem mu omenil, da imam zgodbe prevedene, pa je zagrabil: 'Daj, pošlji, me zanima!' Predlani poleti jih je na morju prebral in sporočil: 'To bomo izdali!' A zataknilo se je, ko so poskusili dobiti avtorske pravice. Odgovor je bil odklonilen, češ da ne dovolijo kompilacije zgodb iz različnih zbirk, ampak le integralne zbirke. V njih pa so tako boljše kakor slabše zgodbe.”

Nazaj v prihodnost

Prevajalec Marko Košan je opazil zanimivo vzporednico: Stephen King je Tisto napisal leta 1985, ko je režiser in scenarist Robert Zemeckis posnel prvi film iz znamenite trilogije Nazaj v prihodnost. V njem glavna junaka s pomočjo časovnega stroja prav tako povežeta isti obdobji kakor King v romanu: sredino petdesetih in sredino osemdesetih let v ameriški družbi.

Amerika v dveh dobah

Čander se ni predal, Košana je spodbudil, naj prevede kaj drugega iz Kingovega velikanskega opusa. Po predlanskem prvem delu filma It, ki ga je režiral Andrés Muschietti in ki bo nadaljevanje dobil septembra, je bila odločitev na dlani - čas je za slovensko Tisto. “Med prevajanjem sem spet neizmerno užival,” je dejal Košan. “Trajalo je eno leto. Kljub tekočemu slogu pri prevajanju naletiš na kup zagat, s katerimi pa se je lepo spopadati. V prvi vrsti gre za reference iz ameriške kulture.” Ker slovenski bralec marsičesa ne bi razumel, se je prevajalec z urednikom Urbanom Vovkom odločil, da prevod opremi še z opombami pod črto. V prevodu je bilo treba poiskati tudi slengovske ustreznice, nekaj dela je bilo z odlomki brez ločil in precej je bilo še drugih vprašanj, pri katerih je bila dragocena pomoč prevajalke Lene Vastl, je dejal prevajalec.

Tisto ni samo napeta in srhljiva zgodba, ampak kot mnoga Kingova dela roman o izgubi otroške nedolžnosti. In “neke vrste psihogram ameriške družbe, kakor se je razvijala po drugi svetovni vojni”, je poudaril Košan. “Prvi del se dogaja v letih 1957, 1958, v času predsednika Eisenhowerja, ko se je vzpostavljala ameriška kultura, predvsem s televizijo, ki je takrat zasedla osrednje mesto v ameriških družinah, pa z rokenrolom, s pop kulturo, ki je potem preplavila še ves svet. V drugem delu romana, 27 let pozneje, zdaj že odrasle junake spremljamo v Reaganovem obdobju, času spet obujenega ameriškega sna.”

In literarna vrednost?

Očitno vprašanje - kako prevajalec romana in poznavalec Kingovega dela ocenjuje novi film Tisto? “King je žanrski pisatelj in še danes potekajo razprave, ali njegovo pisanje sploh ima literarno vrednost. Jaz sem prepričan, da jo ima! A filmi v glavnem trivializirajo njegovo literaturo. Prvi del filma Tisto je po moji oceni katastrofalen. Zanemarjen je psihogram ameriške družbe, v gledalca butajo samo grozljivi prizori. Kar me v romanu najbolj privlači, je izpuščeno. Pri delu sem kot referenco uporabljal nemški prevod, v katerem pa je marsikaj prav tako izpuščeno.”

Boljša od novega filma se mu zdi televizijska priredba, ki jo je že leta 1990 posnel režiser Tommy Lee Wallace: “Ima več ameriške družbe tako v Eisenhowerjevem kakor v Reaganovem obdobju. V filmu pa je zgodba pomaknjena - prvi del z otroki se dogaja sredi osemdesetih let, drugi del z odraslimi pa v našem času.”

Podobno kakor do filma je likovni kritik kritičen tudi do naslovnice slovenske izdaje Tistega, grozljivo oškropljene s krvjo. Na naslovnici bi raje videl reprodukcijo dela slikarja samouka Mateja Čepina iz Celja, ki ga navdihuje tudi King.

Veseli pa ga, da knjiga že žanje zanimanje: “Otroci, ki so na družbenih omrežjih, so me opozorili, da mnogi komaj čakajo Tisto. To je bila leta 1986 najbolj prodajana knjiga v Ameriki. Upam, da bodo z opravljenim delom zadovoljni tudi naši bralci.”  

Andraž Gombač