“To je beograjska šola rock'n rolla”

KOPER> Silovitemu in energičnemu koncertu je bilo moč prisluhniti tudi v živo na valovih Radia Študent, z njim pa so organizatorji želeli opozoriti na vse bolj usihajočo slovensko klubsko sceno. Pred koncertom je kitarist in pevec RepetitorjevBoris Vlastelica nekaj minut namenil PN.

> S čim ste tako navdušili slovensko občinstvo?

“Leta 2009 smo na Metelkovi v Menzi pri Koritu imeli fenomenalen in nepozaben večer. Takrat smo ugotovili, da se v Sloveniji v povezavi z nami dogaja nekaj posebnega. V primerjavi s srbsko in hrvaško klubsko sceno, je v Sloveniji vse dobro organizirano, tako da uživamo v tukajšnjih koncertih, saj je vse v najlepšem redu in ni nepotrebnega stresa. S čim pa smo jih navdušili, težko odgovorim.”

> Zvok na vašem zadnjem albumu, ki je izšel konec novembra, je v primerjavi s prvim veliko bolj koncentriran in organski. Kakšen je koncept zadnjega albuma?

“Na zadnjem albumu smo vse podredili temu, da zvenimo čim bolj koncertno. Primož Vozelj, ki je naš tonski mojster na slovenskih koncertih, je bil tudi naš snemalec v studiu. On točno ve, kako zvenimo v živo, in prav to smo iskali.”

> Koliko časa ste snemali?

“Imeli smo tri dni priprav in tri dni snemanja, zavlekla pa se je postprodukcija z nasnemavanjem kitar in podobno.”

> Zakaj ste zamenjali beograjsko založbo Odličan Hrčak za slovensko Moonlee Records?

“Zelo smo se razveselili ponudbe Moonlee Records in jo takoj sprejeli. Odličan Hrčak je bolj koncertna agencija kot glasbena založba. Nimajo kapacitet, da bi se z izdajanjem plošč ukvarjali na profesionalni ravni, kot se s tem ukvarja Moonlee Records.”

> Ampak Odličan Hrčak je imel zelo pomembno vlogo v oblikovanju tako imenovane nove srbske scene, ki je zelo propulzivna.

“Propulzivna je predvsem nova rock scena; sam bi jo poimenoval beograjska šola rock'n rolla. Drži, Odličan Hrčak pa je imel veliko vlogo pri oblikovanju te scene, saj je izdal nekaj albumov, dal temu dogajanju svoj pečat ter v to tudi vložil nekaj denarja. Ker v Srbiji ni prave alternativne diskografske hiše, pa se to glasbeno dogajanje seli na splet, kjer se zasedbe vse bolj promovirajo.”

> Kakšna je klubska scena v Beogradu?

“Slaba. Ampak stvari se hitro spreminjajo.”

> Kako pa si razlagate tolikšno število propulzivnih beograjskih bendov (Petrol, Nežni Dalibor …)?

“V Beogradu imamo ogromno stavbo, to je bivša tiskarna BIGZ, kjer so v času bivše Jugoslavije tiskali knjige. Tu smo zbrani vsi beograjski glasbeniki. Od Bajage, Bad Copy, Ajs Nigrutina do nas. Tu je zelo živahna atmosfera, kjer vlada neka pozitivna konkurenca in dobro druženje.”

>Sodeč po odličnih in odmevnih filmih, ki v zadnjih letih prihajajo iz Srbije (Tilva Roš, Klip, Življenje in smrt porno tolpe…) tudi situacija mladih v Beogradu ni prav rožnata?

“Razmere niso bile nikoli tako slabe kot sedaj. Če vzamem za primer sebe - leta 2007 sem brez pomoči družine imel veliko več denarja, kot ga imam danes. Kar pa glede na to, da sedaj veliko več delam, ne gre skupaj. Ljudje v Beogradu preklapljajo na “survivor mode” (preživetveni način) in uporabljajo neke ventile, ki se kažejo skozi hedonistične izpade. V tej smeri je zelo pomemben film Klip, ki prvič opisuje življenje v predmestju ter govori zgodbo o otrocih delavskega razreda in ne, na primer, zgodbo o nerazumljenem umetniku iz središča Beograda. Da, končno smo spet dobili dobre filme. Kadarkoli se v Beogradu poslabšajo razmere, je ustvarjalna scena še toliko bolj dejavna in kakovostna. Tako je bilo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in tako je sedaj.”

BILJANA PAVLOVIĆ