Tolminska čitalnica - središče prebujanja v Posočju
Nocoj ob 19. uri bodo v Tolminskem muzeju obeležili 150. obletnico čitalnice: “Ob tej priložnosti se bo petje in deklamiranje vrstilo, tudi bodo imeli govor, s katerim je dr. pl. Premerstein nastopil že ob odprtju čitalnice tolminske.”
TOLMIN> Tako Tolminski muzej v duhu in z besedami tedanjega časa “prijazno vabi vse k udeležitvi te narodne slovesnosti.” V ta namen so skupaj s tolminsko gimnazijo in Glasbeno šolo “pripravili program, na katerem bodo peli na besede Simona Gregorčiča, deklamirali Valentina Vodnika, svirali na gosli, spremljali na glasoviru ...”
Tolminska čitalnica, ki so jo ustanovili leta 1862, je bila druga na Primorskem in med prvimi na Slovenskem. Starejše so le ljubljanska, mariborska, celjska in tržaška. To nam govori, da so v Tolminu že tedaj živeli zavedni rodoljubi. Med njimi posebej izstopa odvetnik dr. Karel Lavrič, ki ima največ zaslug za ustanovitev prvega narodnega društva v pokneženi grofiji Goriški. Že kmalu po ustanovitvi je čitalnica postala središče slovenskega prebujanja v Posočju. Čeprav so se v njej zbirali predvsem meščani in večji posestniki, širšim množicam namreč ni bila namenjena, so bile njene zasluge za dvig narodne zavesti velike. Imela je lastno knjižnico, pevski zbor in igralsko skupino, na številnih prireditvah, ki so jih organizirali, pa so, poleg kulturnega programa, navduševala tudi različna predavanja in zanosni čitalniški govori.
Tolminska čitalnica, ki so jo ustanovili leta 1862, je bila druga na Primorskem in med prvimi na Slovenskem. Starejše so le ljubljanska, mariborska, celjska in tržaška.
Čitalnica je s svojim delovanjem med ljudstvom prebudila tudi močno željo po izobrazbi in napredku, ki je bil kmalu viden na različnih področjih: leta 1861 so v Tolminu zasvetile prve ulične svetilke, naslednje leto so na glavnem trgu postavili fontano, ob cesti pod gradom so zasadili kostanjev drevored, na Devetakovi guni pa je zraslo novo šolsko poslopje. Močno so napredovali sadjarstvo, živinoreja, mlekarstvo, odpirali so nove obrtne delavnice in trgovine, napredka željni Tolminci pa so se začeli združevati v številnih novih društvih. Leta 1875 so tako ustanovili godbo na pihala, šest let pozneje Rokodelsko bralno društvo, v naslednjih letih pa so zaživele še strelska družina, društvo za zapuščene otroke, telovadno, gasilsko, olepševalno in planinsko društvo ter Društvo sv. Cirila in Metoda. Sledile so še tri velike pridobitve - ustanovitev javne knjižnice in tolminskega učiteljišča ter dograditev dolgo pričakovane Bohinjske železnice. Hiter razvoj, živahno kulturno in politično dejavnost pa je prekinila prva svetovna vojna, po koncu katere ni bilo nič več tako kot dotlej. Prav v drugi polovici 19. stoletja pridobljeni in izoblikovani nacionalni zavesti pa gre pripisati zasluge, da se je Primorska pogumno zoperstavila fašističnemu pritisku in si izoblikovala samosvoj ter trden nacionalni in kulturni značaj.
KLAVDIJA FIGELJ
