Tolminska glasbena šola ob 60-letnici delovanja
V letu praznovanja visokega jubileja je Glasbena šola Tolmin, ki od lani deluje v novi stavbi, v polnem ustvarjalnem razcvetu. Z bogato ponudbo privablja nadpovprečno število osnovnošolcev. Mladi glasbeniki posegajo po državnih in mednarodnih priznanjih. Na temelju posoške glasbene tradicije šola neguje umetniško izražanje in poustvarjanje ter mlade vzgaja v samostojne in odgovorne ljudi.
TOLMIN > Šest desetletij delovanja je Glasbena šola Tolmin praznovala z več koncerti. Osrednji dogodek, ki so ga poimenovali Na odru glasbe, so v dvorani nove stavbe pripravili v petek, ko so koncertirali godalni, harmonikarski in pihalni orkester ter Jazz punt big band. Kolektiv je priložnost izkoristil za zahvalo dolgoletni ravnateljici Slavici Mlakar, ki odhaja v pokoj.
Od štirih do 18 instrumentov in solo petja
“Nastanek glasbene šole maja 1951 je pomenil smiselno nadaljevanje bogate glasbene dejavnosti v Posočju s pevskimi zbori, tamburaškim in pihalnim orkestrom. Izpolnila se je želja po organiziranem in strokovnem izobraževanju mladih glasbenikov,” se v zgodovino ozira Mlakar jeva, ki šolo vodi od leta 1990.
V stavbi, ki je na križišču Gregorčičeve in Prešernove ulice ni več, so začeli z dvema in kmalu prešli na štiri instrumente. Upokojena učiteljica Neva Kažić se spominja, da je bilo veliko povpraševanje po učenju harmonike. Ker ni bilo stanovanj, učitelja niso mogli pritegniti v Tolmin. “Pa sem se kar h generalu v Ljubljano odpravila in ga prepričala, da nam je odstopil prazno vojaško stanovanje,” se ene od dogodivščin spominja Kažićeva. Vsako leto so vpisali okoli 60 gojencev.
Danes je vse drugače. Poučujejo 18 instrumentov in solo petje. Več kot 300 učencev se lahko vključuje v godalni orkester, ki ga vodi Mojca Križnič, v harmonikarski pod vodstvom Aleksandra Ipavca in pihalni z mentorjem Stojanom Milinkovićem. Pred leti je nastal jazzovski big band orkester s številnimi profesionalci, ki pod umetniškim vodstvom Matije Mlakarja navdušuje s kakovostno izvajalsko suverenostjo.
“Glasbena šola še nikoli ni bila tako mlada in lepa,” je ustanovi čestital slavnostni govornik podžupan Darjo Velušček. Pri tem je imel v mislih bogat program, v katerem poleg klasične srečujemo tudi druge glasbene zvrsti. Lepa je zaradi novih, funkcionalnih prostorov, ki omogočajo širitev dejavnosti. Upajo, da bodo kmalu uvedli poučevanje baleta.
Občinska podpora
Veliko zaslug za gradnjo nove šole ima tolminska občina, ki je razumela, da glasbena šola v neustreznih prostorih šolskega centra ne more napredovati. “Tolminska in ostali dve občini v Posočju so minula leta poskrbele tudi za urejanje prostorov v dislociranih oddelkih v Bovcu, Kobaridu, na Mostu na Soči in v Podbrdu. Imamo najboljše razmere za delo,” se za dobro sodelovanje zahvaljuje Mlakarjeva.
Glasbenim šolam je naklonjena tudi država. Uvršča jih v integralni vzgojno izobraževalni sistem in s tem omogoča doseganje odličnih rezultatov. Svetovalka za glasbeno šolstvo pri ministrstvu za šolstvo Marija Gregorc ocenjuje, da je vseh 65 glasbenih šol, od tega 54 javnih in enajst zasebnih, kakovostnih: “Ponosni smo na javno podprto in dobro organizirano glasbeno izobraževanje, s čimer smo unikat in vzor ostalim državam.” Raziskave kažejo, da so učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo, nadpovprečno uspešni tudi na drugih področjih.
Ob 60-letnici je Glasbena šola izdala zbornik z dvema zgoščenkama. Prva prinaša posnetke najuspešnejših učencev zadnjega desetletja, ki so nastali v studiu Radia Koper.
Na drugi zgoščenki so posnetki nastopov v dvorani glasbene šole.
NEVA BLAZETIČ
