Tomi Purich: “Raje 50 odličnih poslušalcev kot 500 neaktivnih”

O metanju v isti koš

“Na področju glasbe nas je v zadnjih desetih letih radiodifuzija in medijska politika skušala pometati v koš povprečne globalne družbe, kjer moramo po radijih poslušati, na koncertih kupovati in glasbeno konzumirati samo tisto, kar (tuji) lastniki preko svojih satelitov v Sloveniji ponujajo kot edino pravo. Dvomilijonski narod skušajo podjarmiti pravilom več-stomilijonskih družb. Ne gre, ni prav. Ne smemo pristati na to, da se glasba na radijskih postajah degradira. Na eni strani na urbani zahodnjaški pop, katerega playliste namesto urednikov izbirajo računalniški programi, na drugi strani pa na dalmatinski melos, kjer glasba zbuja melanholična čustva našega zadnjega dopusta na hrvaški obali. Izginja vse lepo, kar je vmes, in kar je izven tega.”

O pestrosti

“Imeti bi morali kulturno politiko, ki razume, da kultura ni samo tisto, kar se dogaja v javnih ustanovah in skozi javne razpise, ampak vse, kar se v glasbi, besedi, sliki in še marsičem dogaja od najmanjših lokalov dalje. Imeti politiko radiodifuzije in posledično glasbene urednike, ki radijskim poslušalcem ponujajo pestrost glasbe, ponujajo mesto tako za mainstream kot za alternativo, za pop in vse, kar ni pop. Za vse, kar je slovensko, in vse kar je tuje - nujno ne samo angleško govoreče! Imeti medijsko politiko, kjer novinarji namesto kopiranja člankov s tujih portalov hodijo po terenu in odkrivajo glasbo, koncerte, izvajalce. Imeti na koncertu raje petdeset odličnih poslušalcev kot petsto neaktivnih.”

O butičnosti

“Butičnost v glasbi bi predstavljala trenutek, ko bi se Slovenci začeli zavedati, da smo sami svoj gospodar in bomo sami ustvarjali, poslušali, konzumirali in podpirali, kar sami želimo, ne pa, kar nam govorijo in na spreten marketinški način prodajo drugi!”