Tone Pavček, pesnik življenja ter njegovih svetlih in temnih tonov

LJUBLJANA>Toneta Pavčka je vedno določal vitalizem, njegove besede so bile polne pozitivne naravnanosti, kar pa še ni pomenilo, da ni bil kritičen do družbe, v kateri je živel.

Pavček se je rodil 29. septembra 1928 v Šentjuriju pri Novem mestu. Po 16. letu je živel v Ljubljani, kjer je obiskoval Marijanišče, kjer je spoznal tudi pesnika Janeza Menarta, s katerim sta postala najboljša prijatelja.

Še vedno posebno mesto Pesmi štirih

Leta 1954 je uspešno končal študij prava, vendar je kmalu ugotovil, da to ni poklic zanj. Posvetil se je novinarskemu, uredniškemu in kulturnemu delu. Delal je tudi na televiziji, od leta 1972 pa do upokojitve leta 1990 je bil tudi glavni urednik Cankarjeve založbe. Neizbrisen pečat je pustil tudi kot prevajalec ruske, srbske in hrvaške lirike.

Skupaj z Menartom, Cirilom Zlobcem in Kajetanom Kovičem je leta 1953 napisal Pesmi štirih, ki so v času predanosti kolektivizmu pomenile pomemben premik, vrnitev v intimizem. Zbirka Pesmi štirih med slovenskimi ljubitelji poezije še vedno zavzema prav posebno mesto, kar velja tudi za številne Pavčkove kasnejše zbirke.

Z njim so odraščale številne generacije otrok

Vrh pesniškega ustvarjanja je Pavček dosegel z refleksivno poezijo, v kateri se sprašuje o smrti in življenju z vidika posameznika in skupnosti. Pavčkova poezija se izmika neposrednemu impresionizmu, goji pa napol lirično napol refleksivno pesem, v kateri je razmišljal o usodi človeka, njegovi ujetosti v spreminjanje in minevanje.

Pavček je tudi eden najpomembnejših klasikov slovenske otroške in mladinske poezije. V svojem obsežnem opusu je med drugim z Jurijem Murijem ustvaril nepozaben literaren lik, ob čigar dogodivščinah - Juri Muri v Afriki in Juri Muri drugič v Afriki - so odraščale številne generacije otrok. Lik je nedavno dobil nadaljevanje v knjigi Juri Muri po Sloveniji.

Večkrat nagrajen

Posebej je treba omeniti Pavčkovo esejistično pisanje, zlasti v treh delih objavljeno knjigo Čas duše, čas telesa. V njej je občutljivo spregovoril o svojih dolenjskih rodovnih koreninah, o zorenju in odraščanju dečka in mladostnika, o šolanju v šoli in v življenju.

Za svoje pesniško in prevajalsko delo je prejel vrsto nagrad in priznanj, med njimi več Levstikovih. Podelili so mu tudi Sovretovo nagrado, večernico in veronikino nagrado. leta 1984 je prejel nagrado za življenjsko delo. Leta 1996 ga je Unicef imenoval za enega svojih ambasadorjev.

Prebral je majniško deklaracijo

Pavček se je vidno uveljavil tudi na družbenem in političnem področju. Med letoma 1979 in 1983 je bil predsednik Društva slovenskih pisateljev (DSP) in je odločno nasprotoval jugoslovanskim unitarističnim prizadevanjem. Med letoma 1986 in 1990 je bil poslanec slovenske skupščine in je na množičnem zborovanju na Kongresnem trgu v Ljubljani leta 1989 prebral za osamosvojitveni proces pomembno Majniško deklaracijo.

Na vest o Pavčkovi smrti sta se odzvala tudi predsednik DSP, pesnik in prevajalec Milan Jesih ter prevajalec Drago Bajt. Jesih se bo svojega "pevskega tovariša" spominjal kot človeka, ki je s svojo silno vznesenostjo nad življenjem vselej znal odgnati čemer in malodušje. Za Bajta pa je bil Pavček najimenitnejši prevajalec moderne ruske poezije.

Jesih je med drugim dejal, da se pisatelji spominjajo Pavčkovega zglednega predsedovanja društvu. "Ne bomo pozabili na njegov civilni, državljanski pogum v času, ko nam je bil najbolj potreben," je dodal.

V občini Mirna Peč, katere častni občan je bil, bo v nedeljo odprta žalna knjiga v tamkajšnji osnovni šoli. Žalna seja bo v ponedeljek, 24. oktobra v Kulturnem domu v Mirni Peči.

STA