Topli spomini na čas, ki je minil
Nova knjiga Bruna Lisjaka Volpija Radovedni galeb, avtorja, ki je bil že kot otrok in kasneje pomorščak vse življenje povezan z morjem in se je tudi strokovno posvetil zgodovini ribištva v Tržaškem zalivu, govori o morju in ljudeh iz Križa pri Trstu.
TRST, KOPER> Dokumentarno gradivo, saj je večina zgodb in ljudi resničnih, je spleteno v romaneskno pripoved, ki jo odlikujejo ljubezen do narave in ljudi, sočutje do sočloveka in pripadnost skupnosti.
Avtor sicer skozi enostavno pripovedno zgradbo govori s tolikšno toplino in srčnostjo, da se nam njegovi ljudje z življenjskimi zgodbami, od katerih bi bila vsaka lahko roman, dotaknejo srca. Hkrati pripovedovalec niza dogodke izpred druge vojne, med vojno in po njej. O komunizmu, tajnih službah, zelo hudih povojnih pritiskih in razmerah v Sovjetski zvezi govorijo njegove osebe strpno, večinoma nizajo dejstva, ki so že sama po sebi komentar. Vse te nenavadne zgodbe pa povezuje z življenjem v Križu, ki je bilo trdo, a ljubo, domače in tesno povezano z naravo. Izvemo, kako se naredi dobro sardelo, kako so nekdaj konec avgusta in septembra lovili tune, kako se je mularija odpravila na morje in se v nevihti za las rešila ipd. Vsa knjiga je eno samo hotenje avtorja, da bi čas, ki je minil, iztrgal pozabi. In občutje minevanja je tankočutno vtkano v zgodbe.
Celotno pripoved povezuje okvirna in simbolna pripoved o galebu, ki je hodil sedet na možnar v parku in poslušat zgodbe ljudi. Simbolnost bi lahko razumeli kot nujnost povezanosti človeka z naravo, ki ga edina lahko popolnoma pomiri, kajti Lisjakovi ljudje verjamejo v vraščenost v naravo in ljubezen.
MAJDA SUŠA