Tradicije ne bodo pretrgali
Te dni mineva 80 let, odkar so na Vogrskem uradno registrirali sicer že prej delujoči pihalni orkester. Pred dnevi so to tudi proslavili s slavnostnim koncertom današnjega pihalnega orkestra z več kot 60 člani, ki se lahko pohvali tako s “starostjo” kot z mladostjo. Zdaj namreč v njem igrajo predvsem mladi.
VOGRSKO> Niti obdobje fašizma ni prekinilo delovanja enega starejših pihalnih orkestrov na Primorskem, onega na Vogrskem. “Pravzaprav so se pod fašizmom morali registrirati kot društvo,” pravi član orkestra Miloš Gregorič. In prav ta datum zdaj velja za dan ustanovitve godbe, ki je sicer takrat delovala v bistveno manjši zasedbi. Le vojne so prekinile njeno dejavnost, že leta 1946 pa so se ljubitelji pihal, trobil in tolkal na Vogrskem spet zbrali in nadaljevali tradicijo, začeto že pred uradno registracijo.
Pihalni orkester Vogrsko že dolgo vadi v vogrinskem kulturnem domu, kamor so se pred nekaj leti preselili v prostore nekdanje trgovine. Kot pravijo sogovorniki, so lahko s svojimi prostori zadovoljni. In prav tako zadovoljni so s podporo občine.
Novih članov ne bo zmanjkalo
“Skorajda je ni hiše v našem kraju, ki orkestru ne bi dala vsaj enega glasbenika,” je društvo zapisalo v zborniku, izdanem ob svojem prejšnjem okroglem jubileju pred desetimi leti. In redki so člani orkestra, ki svojega znanja ne bi prenašali na naslednike. Praktično vsi v godbi so se igranja inštrumentov naučili tako, da so vadili pri starejših članih, med katerimi jih je pet nedavno prejelo tudi nagrado Občine Renče-Vogrsko. Najstarejši med njimi je 82-letni Janko Gregorič, ki je orkestru zvest že od leta 1945, nekoliko mlajši pa so Virgilij Gregorič, Ciril Gregorič, Branko Marvin in Edvard Velikonja. Po drugi strani pa se vogrinska pihalna zasedba, ki danes šteje okoli 60 glasbenikov, lahko pohvali z izjemno veliko mladimi v svojih vrstah. Najmlajši je star komaj deset let.
Vsekakor je to tudi zasluga zdaj že dalj časa delujoče godbeniške šole v okviru društva, zdaj s 25 do 30 učenci. “Dečke na začetku najbolj pritegnejo tolkala, deklice pa flavta,” pravita Gregorič in predsednik orkestra Jure Fornazarič. Šola je namenjena rednemu pomlajevanju orkestra, pri čemer lahko otroci kasneje brez težav “polagajo” izpite v glasbeni šoli in s tem dobijo formalno priznanje svojega znanja. Z njeno ustanovitvijo pa so, pravijo naši sogovorniki, postavili bolj trdne temelje temu, kar je že poprej bilo - da so se v orkestru učili igrati sami. Obenem so s šolo odprli vrata otrokom iz okoliških krajev. “Obiskujejo jo tudi mladi glasbeniki iz Brd,” se znajo pohvaliti.
Šolo vodi več učiteljev in najmlajši nastopajo v svojem orkestru pod taktirko Tine Rustja. Tam se kalijo, nakar sledi prestop v glavno zasedbo. Od leta 2000 dalje jo vodi Tomaž Škamperle in tudi njemu v društvu priznavajo zasluge za redno pomlajevanje orkestra. V slednjem so danes razmeroma dobro zastopana vsa glasbila, pravi Gregorič, a obenem ne pozabi dodati: “Nikoli pa niso odveč predvsem novi člani, ki igrajo na trobila.”
V spominu ostaja Španija
Vogrinski godbeniki, ki so trenutno uvrščeni v tretjo kategorijo, so nepogrešljivi na prireditvah v Občini Renče-Vogrsko. Redno se udeležujejo revije goriških pihalnih orkestrov, na vsakih nekaj let tudi tekmovanj, nastopajo pretežno na širšem Goriškem. Gostovanja v tujini so jih doslej največkrat popeljala v hrvaška Lovran in Višnjan. Lani so nastopili na tekmovanju v Splitu, še dolgo pa jim bo ostala v spominu pot v Španijo leta 2004.
Repertoar je zelo širok, a Gregorič pravi, da je zahtevnejše igrati skladbe slovenskih skladateljev, denimo Bojana Adamiča, kot dela tujih avtorjev. In izključno slovenske avtorje so izbrali tudi za nedavni slavnosti koncert v dvorani kulturnega doma v Bukovici, medtem ko so še pred tem pripravili slavnostno akademijo ob jubileju in na njej podeljevali tako Gallusova kot priznanja Bojana Adamiča.AMBROŽ SARDOČ
