Tragedija uničenih src

IDRIJA> Davno so bili domovi, tudi iranskega slikarja iz Kurdistana Azada Karima, ki že tri desetletja ustvarja na Vipavskem. Sedaj so že dolgo uničene in opuščene hiše. Iz njih pregnani Kurdi so bolečino ponesli po svetu, vsaj delček pa so jo zapisali na porušene stene domov. Karim o uničenju pripoveduje s sodobno, a nadvse čutno likovno govorico.

Razstavo v podzemni galeriji sv. Barbare je minuli petek pospremil z video projekcijo opuščenih hiš. On sam bolečino in zapisano na njih še kako dobro razume. S sebi lastno angažiranostjo jo je na akrilna platna prenesel tako, da se je dotaknila tudi obiskovalcev razstave.

Pismenke, ki prepletajo značilno Karimovo (iransko) modrino, neveščim “bralcem” umeščajo slike v prostor, ustvarjajo dinamiko in željo po razumevanju. Za Karima neznačilne zamolkle, pogosto temne, sive, črne barve skupaj z zlomljenimi ljudmi (sicer zgolj stiliziranimi figurami) pa kljub abstraktnosti jasno razkrivajo njihovo tragedijo. Zato si ni težko predstavljati vsebine napisov, ki z opuščenih hiš pripovedujejo o tragediji. “Vsaka figura govori svojo zgodbo. Zgodbo o ljudeh, razkropljenih po svetu, ki v srcih še vedno nosijo svojo domovino. Tako kot umetnik sam, ki se čuti dolžnega in poklicanega, da o tem spregovori na svoj način,” je na otvoritvi poudarila kustosinja razstave Jasna Kocuvan.

Posebej je opozorila na Babilonski stolp, ki je vodilo Karimovemu opusu Zapuščenih hiš in je na vsaki sliki na različne načine tudi upodobljen. Namreč stolp (iz prve Mojzesove knjige), ki so ga ljudje, dokler je imela zemlja še en sam jezik, gradili in gradili. Ko pa se niso mogli več sporazumeti, so ta sijajni dosežek svojega duha uničili. Kot danes uničujejo Kurdistan in svet.

Karimu je za imeniten opus med mnogimi čestital tudi idrijski župan Bojan Sever. Povedal je, da je v času svojega službovanja v Iranu vzljubil kurdsko kulturo. “Vesel sem, da jo je, tragičnosti sporočila navkljub, slikar približal tudi Idrijčanom,“ je poudaril. SD