Trdoživa ilirskobistriška pevska tradicija
Zborovsko in organizirano ljudsko petje je na Bistriškem daleč najbolj razširjena oblika ljubiteljske kulturne dejavnosti, saj v občini deluje kar 18 pevskih zborov in komornih skupin. V soboto so se v Domu na Vidmu na občinski reviji pevci srečali že trideseto leto zapored.
ILIRSKA BISTRICA> Začelo se je v vasi Harije, junija 1981, ko so na pobudo tamkajšnjega mešanega zbora, ki ga je vodila mlada domača dirigentka Silvana Gombač, v sodelovanju z občinsko Zvezo kulturnih organizacij pripravili prvo srečanje pevskih zborov bistriške občine. Začetek je bil skromen, saj so sodelovali le štirje, oziroma pet zborov (pevke in pevci iz Knežaka so nastopili v mešani in ženski postavi) v dvorani sumljivega ugleda, no, pravzaprav v kasarni na robu Harij.
V kasarni z luknjasto streho
Alenka Volk Penko, ki je tedaj prepevala v harijskem zboru, po 30 letih pa je poleg prepevanja v nekaj zborih s člani KTEŠD Alojz Mihelčič iz Harij in z območno izpostavo JSKD Ilirska Bistrica sodelovala pri organizaciji jubilejne revije v Domu na Vidmu, se takole živo spominja začetkov: “Hodili smo po brezove veje, da smo naredili sceno za oder, v Knežaku smo si sposodili zavese, kuhali smo golaž in vabili pevce, naj pridejo v Harije, kjer ga ne bo zmanjkalo. Prva revija je bila v kasarni in tisti dan je zelo deževalo. Tako močno, da je streha kasarne začela puščati, zato smo po dvorani postavljali posode. Naslednje revije smo prestavili na šolsko igrišče, ker je prihajalo toliko ljudi, da je kasarna postala premajhna.”
Letos so lahko pripravili le en koncert, pa ne zato, ker ne bi bilo dovolj zborov zborov, ampak zato, ker je nova občinska oblast sklestila denar za ljubiteljsko kulturo na minimum. Če bo s takšno politiko nadaljevala, bo do konca svojega mandata potisnila ljubiteljska kulturna društva ob zid.
Poleg že omenjenih zborov iz Harij in Knežaka, ki ga je vodil pokojni zborovodja Jože Tomšič, sta na prvi reviji nastopila Moški zbor Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice pod vodstvom Dimitrija Grlja in ad hoc sestavljena mešana pevska zasedba Bistrc, ki jo je vodil in v njej prepeval Saša Boštjančič. Ketejevci so edini zbor, ki je sodeloval prav na vseh revijah - tokrat so zapeli pod vodstvom dr. Mirka Slosarja, prav tako pa nobene od dosedanjih občinskih revij ni izpustil Boštjančič, ki je na njih sodeloval bodisi kot pevec, zborovodja ali umetniški vodja. O razvoju zborovskega petja je Boštjančič, dolgoletni kulturni delavec in zadnji predsednik nekdanje ZKD bistriške občine povedal: “Najbolj mi je ostalo v spominu, da je revija iz res skromnih začetkov, ko se je občinstvu predstavilo le nekaj zborov, iz leta v leto rasla. Menim, da je ravno ta prva občinska revija pripomogla k temu, da so se pojavljali novi in novi zbori. Pomembno je tudi to, da smo revijo selili po različnih krajih naše občine, kjer je petje spremljalo veliko ljudi.”
Oblast brez posluha
Revija se je po prvih harijskih koncertih selila po občini, širil pa se je tudi krog nastopajočih. Bilo jih je že toliko, da so morali organizatorji (po razpustitvi ZKD je za organizacijske vajeti poprijela območna izpostava JSKD) vsako leto pripraviti kar tri koncerte, na katere so vabili tudi zbore iz sosednje Hrvaške in italijanskega zamejstva. Knežak, Podgrad, Kuteževo, Zabiče, Prem, Hrušica, Pregarje, Novokračine in Ilirska Bistrica so gostili na stotine pevk in pevcev.
Letos so lahko pripravili le en koncert, pa ne zato, ker ne bi bilo dovolj zborov, ampak zato, ker je nova občinska oblast sklestila denar za ljubiteljsko kulturo na minimum. Če bo s takšno politiko nadaljevala, bo do konca svojega mandata potisnila ljubiteljska kulturna društva ob zid. O tem je na koncertu spregovoril Igor Štemberger, vodja bistriškega JSKD: “Letos smo bili zaradi dolgotrajne občinske birokracije primorani revijo prestaviti na jesen, saj smo pogodbe z občino podpisali šele septembra. To kulturnim društvom povzroča preglavice, nekaterim pa ogroža celo obstoj. Zaradi skromnih sredstev imamo tako letos namesto treh le en koncert.”
Nastop pred polno dvorano poslušalcev in pevcev je dokazal trdoživost zborov, ki jim tudi tokrat ni prisluhnil nihče od vodilnih mož bistriške občine.
Od 18 registriranih zborov in skupin jih je nastopilo “le” dvanajst. Najprej tri, ki gojijo ljudski način petja: harijska Brštolin banda, Vasovalci iz Rečice in Ženski zbor Društva kmečkih žena iz Ilirske Bistrice. Sledilo jim je devet pevskih zborov ob jubilantih kettejevcih so se občinstvu predstavili še Ženska skupina Kalina iz Kosez (zborovodkinja Janja Konestabo), Vox Ilirica (Elena Sedmak), Cerkveni mešani zbor Podgrad (Stanko Čeh), Cerkveni zbor Zvon Ilirska Bistrica (Damjana Kinkela),Mešani zbor Avgust Šuligoj Društva upokojencev Ilirska Bistrica (Anamarija Surina), Fantje spod Karovice Pregarje (Aleš Bernetič), oktet Jasenski pevci in Mešani zbor Ahec iz Jasena, oba pod vodstvom Saše Boštjančiča. Na koncu pa so združeni zbori zapeli, kaj drugega kot primorsko himno. Poldrugo uro dolg koncert sta povezovala Helena Sterle in Primož Rojc.
TOMO ŠAJN
