“Treba je ohraniti otroško radovednost”

KOPER > Predstava Tesla, pod katero se poleg avtorja koncepta in scenarista Janeza Dovča podpisujeta še režiser Marko Bratuš in soscenaristka Ana T. Kus, se s pomočjo glasbe, poskusov, biografskih odlomkov in citatov sprehodi skozi devet poglavij življenja izumitelja Nikole Tesle, njegovih izumov ter predvsem njegove neizmerne humanistične želje, da bi izboljšal svet za naslednje generacije. Premierno so jo uprizorili predlani v sklopu velike razstave o Tesli v Cankarjevem domu. Odtlej je doživela več kot 40 ponovitev, ki so navdušile občinstvo vseh starosti.

“Za vsako generacijo se nekaj najde. Otroci in mladostniki so očarani nad zanimivimi inštrumenti, kot so Teslova tuljava, ki sem jo sestavil, laserska harfa, teremin, pa robotek, ki pleše. Odrasli poleg vsega uživajo ob Teslovih citatih, njegovem humanističnem pogledu na svet, tem, kako je hotel služiti človeštvu,” opisuje Dovč.

Janez Dovč, glasbenik in fizik: “Čudno se mi zdi, da v izobraževalnem sistemu še kar hočejo ukinjati tisto malo glasbene vzgoje, kar je je ostalo.”

“Pomembno sporočilo predstave je prav to, da je v življenju treba ohraniti otroško iskrivost in radovednost. Se pravi, opustiti otročje, ohraniti pa otroško čudenje, tisti občutek, ki ga zaznamo pri majhnem otroku, ki se mu zaiskrijo očke, ko pogrunta kaj novega. Po tem principu so ustvarjali tudi veliki znanstveniki, kot sta Tesla in Einstein, in veliki glasbeniki, kot je Mozart. Mislim, da nam je uspelo ustvariti format posredovanja vsebin, tudi tehničnih in abstraktnih, ki je razumljiv vsem. Odzivi so zelo dobri. Neka mama mi je opolnoči poslala mail, v katerem je napisala, da je mož tisti večer peljal hčerki na predstavo in da sta ju šele pet minut pred polnočjo uspela spraviti v posteljo in sta naposled nehali govoriti o predstavi. Ob takšnem sporočilu ti res zaigra srce.”

“Prihajam s kmetije, kjer smo otroci imeli možnost biti veliko zunaj. Hitro smo postali samostojni. Kot najstarejši od petih otrok sem že zelo zgodaj vozil traktor in uporabljal druge kmetijske stroje. Odraščanje v takšnem okolju je bilo zame lepa popotnica, saj sem lahko bil v stiku z mašinami in z velikim zanimanjem spoznaval, kako stvari delujejo. Za naš sistem izobraževanja pa nisem prepričan, da optimalno spodbuja to otroško radovednost. Eksperimentiranje in igra sta odlična načina učenja. Tega je v izobraževalnem procesu absolutno premalo. Ko sem se začel profesionalno ukvarjati z glasbo, teatrom in vsemi drugimi rečmi, ki jh počnem zadnjih petnajst let, se je pri meni otroško navdušenje ob novih spoznanjih znova povečalo.”

“Naravoslovje mi je vedno bilo ljubo. Že v osnovni šoli sem bil dober učenec, hodil sem na naravoslovna tekmovanja, med drugim sem prejel tudi zlato Vegovo priznanje. Na gimnaziji sem bil v krogu prijateljev, ki smo že vedeli, da bomo šli v to smer. Takrat glasbe sploh še nisem dojemal kot svoj potencialni poklic, čeprav je pri meni vedno imela posebno mesto. Študij fizike je bil logično nadaljevanje osnovnošolske in srednješolske poti. Danes moram reči, da mi je blazno všeč, kako je moja pot potekala. Kdo bi porekel, da je škoda, ker nisem šel študirat glasbe. A znanje, ki mi ga je dal študij fizike, je zelo dragoceno in mi zelo pomaga pri vsem, kar počnem. Sploh pri predstavi Tesla, ki je fuzija fizike, glasbe in teatra. Pa tudi sicer mi je pri igranju in ustvarjanju glasbe zelo všeč, da vem, kaj se dogaja. Da vem, kako delujejo inštrumenti. To, da dobro uglašen bend zveni bolje, ni samo psihoakustični fenomen, ampak gre dejansko za fizikalni pojav resonance, kjer se zaradi uglašenosti ustvarjajo višje harmonske frekvence in alikvoti.”

“Nasploh sem rad ambasador glasbe. Več je je v naših življenjih, bolje je. Čudno se mi zdi, da v izobraževalnem sistemu še kar hočejo ukinjati tisto malo glasbene vzgoje, kar je je ostalo. Nepotrebno se jim zdi, da bi pri učencih poglabljali odnos do glasbe in kulture nasploh, raje jih futrajo s podatki, ki jih lahko vsako sekundo zbrskaš na internetu. Problem je v sistemu, ki je zelo tog in ga je čas povozil. Že na ravni politike bi morali ustvariti pogoje, da sistem postane bolj aktiven in odziven na novosti, saj vidimo, kako hitro se stvari spreminjajo. Improvizirati je treba. To je spet ena osnova v glasbi, ki bi jo morali osvojiti tudi v vsakdanjem življenju. Če besedo improvizacija razčlenimo v angleškem jeziku, dobimo besedno zvezo 'improve vision'. Se pravi, da na podlagi nekih novih podatkov korigiraš svojo vizijo, svojo pot. Če bi sistem deloval tako, bi vse potekalo hitreje, bolj optimalno in bolj uglašeno.”

“Uf. (smeh) Na koncu predstave imam nekaj citatov, ki so povezani z njegovim zadnjim obdobjem, ko se je precej zaprl v osamo in opozarjal, kako previdni moramo biti pri napredku znanosti in tehnike. Mnoge njegove ideje so zlorabljali, klub temu, da je hotel služiti človeštvu. In je že takrat govoril, da živimo v poplavi informacij, kjer je težko najti notranjo tišino. Kaj bi šele rekel danes!”

“Saj gre eno z drugim. Oboje me navdušuje. Predvsem njegova celovitost in ta, ne le globina, ampak tudi jasnina njegove misli. Bil je zelo osredotočen, zelo prizemljen in samozavesten, seveda upravičeno. Poleg njegovih osnovnih izumov, kot so izmenični tok, radio, svečka za motorje z notranjim izgorevanjem, tudi o robotiki je že pisal, o daljinskem pogonu, je veliko reči, ki jih je ustvarjal, pa jih sploh ne poznamo. Tesla je spajal mirno modrost vzhoda s praktičnostjo zahoda ter konec koncev tudi znanost z umetnostjo.”