Trend je natančno petje
Mateja Černic sodi med aktivnejše mlade primorske zborovodkinje. Pevsko se je kalila v doberdobskem Hrastu, kasneje pa v študentskem zboru APZ Tone Tomšič. Danes skupaj z dekliško vokalno skupino Bodeča neža z Vrha sv. Mihaela prejema najvišja deželna, državna in mednarodna priznanja, prav pred kratkim pa je bil njen trud nagrajen tudi z zlatim znakom Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS za izjemne dosežke na področju vokalne glasbe.
GORICA >Mateja Černic sodeluje tudi z drugimi zborovskimi sestavi, poje pri Čarnicah, italijanskem mladinskem nacionalnem zboru, je zborovodkinja ženskega zbora Mens sonora. Ob nedavnem prejemu zlatega znaka JSKD za izjemne dosežke na področju vokalne glasbe so zapisali, da se “zbori in vokalne skupine pod njenim vodstvom v zelo kratkem času povzpnejo med najboljše in najbolj zanimive, saj se vselej odloča za izvirne programe, sestavljene iz skladb različnih zgodovinskih obdobij in slogovnih zvrsti, od klasičnih do modernih.” Matejo, ki živi v Sesljanu, smo prestregli med študijskim bivanjem na Dunaju in novimi projekti.
Mateja Černic je glasbeno pot začela na SCGV Emil Komel v Gorici na oddelkih za klavir in petje. Leta 2008 je diplomirala na Pedagoški fakulteti, kjer je sodelovala na katedri za glasbo. Študira glasbeno pedagogiko na Akademiji za glasbo v Ljubljani (zborovodstvo pod mentorstvom prof. Marka Vatovca). Od leta 2007 vodi dekliško vokalno skupino Bodeča neža. Leta 2011 je prejela zlato zrno, nagrado za mlade slovenske ustvarjalce iz dežele Furlanije Julijske krajine, ki jo podeljuje Sklad Sergij Tončič v Trstu. Na državnem tekmovanju naša pesem 2012 je prejela nagrado za perspektivno mlado dirigentko. Je članica italijanskega mladinskega nacionalnega zbora ter zbora Čarnice. Od leta 2011 je zborovodkinja ženskega zbora Mens sonora.
> Pred kratkim ste bili na Dunaju na štirimesečni študijski izmenjavi. S kakšno izkušnjo se vračate?
“Bila sem na izpopolnjevanju v zborovodstvu in izkušnja je zelo zanimiva, spoznala sem drugačne pristope in načine mišljenja. In zelo všeč mi je bilo, da sem lahko na Dunaju kot evropski prestolnici glasbe vsak dan izbirala med številnimi kakovostnimi koncerti. Glede samega zborovstva bi lahko rekla, da ga dojemajo nekoliko drugače; medtem ko mi delamo na konceptu a capella, so Avstrijci bolj vezani na vokalno-instrumentalno zasedbo. Možnost sem imela tudi sodelovati z najboljšim dunajskim zborom, to jeArnold Schoenberg chor, ki deluje projektno. Pri enem od projektov sem sodelovala, peli smo Händlovo Mesijo, tako da sem imela tudi neposredno in dragoceno izkušnjo.”
> In kakšna je?
“Avstrijci nekako bolj poudarjajo ozadje skladbe, poznavanje glasbenega materiala, skladatelja, nastanek skladbe in ne toliko dirigentske tehnike, ki jo Slovenci tako izpostavljamo.”
> Kako pri Bodeči neži sestavljate program? Vas bolj zanimajo sodobni avtorji ali tradicija?
“Skušamo izbirati čim bolj raznolik program, seveda takšen, da se prilega zboru. Glede vsebine pa izbiram med različnimi stilnimi obdobji, od renesanse, romantike do sodobne glasbe. Segamo po priredbah slovenskih in tudi italijanskih ljudskih pesmi, največji poudarek pa dajemo sodobni glasbi. Z zadnjim projektom, ki ga je vodil Mirko Ferlan, je bil poudarek izrecno na sodobnih slovenskih in italijanskih skladateljih. Pri izbiri programa so mi pomembne izkušnje, ki jih pridobivam z izobraževanji in na zborovskih tekmovanjih, ki se jih udeležujem bodisi kot dirigentka bodisi kot poslušalka. Pomembno je biti v koraku s časom, slediti, kaj izvajajo najboljše evropske zborovske zasedbe.”
> In v katero smer gre zborovstvo?
“V zadnjih desetih, petnajstih letih v vse večjo perfekcijo. Če se je nekoč v zahodni Evropi ljubilo bolj bogat in vznesen zvok, gre današnji trend v natančnost, intonančno točnost, vsekakor pa se še vedno posveča pozornost doživetju in muziciranju. Lani sem na festivalu zborovske glasbe v Rimu sodelovala kot članica italijanskega nacionalnega zbora mladih in imela priložnost prisluhniti latvijskemu radijskemu zboru, ki je bil za vse nas novo odkritje. Njihovo petje je bilo tako dovršeno in čisto, da enostavno nismo mogli verjeti. Ko so predstavili svoje delovanje, so dejali, da delajo na četrt tonih. To je perfekcija.”
> Po drugi strani je vedno več koreografij na odru, mar ne?
“Da, na drugi strani najdemo tudi gibno izražanje.”
> Bodeča neža je čezmejni zbor v pravem pomenu besede.
“Vokalna skupina Bodeča neža izhaja iz mladinske vokalne skupine Vrh sv. Mihaela, ki je štela šest članic, večina jih je bila z Vrha. Z leti se je zasedba razširila, danes zbor vključuje dvajset članic, ki prihajajo iz Goriškega, Renč, Brd, Gradišča, Doberdoba, sovodenjske občine in Devina. Ja, to je čezmejni zbor in lahko rečem, da dekleta med seboj izredno dobro funkcionirajo.”
“Čeprav govorijo, da je mladim treba predstaviti lahko glasbo, sama mislim, da mladi ljubijo tudi sodobno in klasično glasbo, ki jim lahko nekaj ponudi, če jim jo le zna dirigent primerno predstaviti.”
> V zborovstvu se vse bolj udejanja tako imenovano projektno delo. Kaj to pomeni?
“Naj navedem primer; pri Čarnicah vsako leto ali dve zamenjamo dirigenta in program. Tako napredujemo, dobimo vpogled v različne načine dela, različne možne interpretacije. Figura večnega zborovodje je stvar preteklosti, danes je bolj značilna za vaške zbore, kjer je ustanovitelj zbora zborovodja, ki mu edinemu zaupajo in če on preneha, prenehajo z njim vsi.”
> Za zborovsko petje se menda zanima vse več mladih, drži?
“Sama sem zrasla pri zboru Hrast v Doberdobu, kjer nas je pelo nekaj mladih, a s pravim mladinskim petjem sem se soočila v študentskem zboru APZ Tone Tomšič, kjer je bil tempo dela hitrejši, kakovost višja. Tu sem odkrila, da je študentski zbor APZ še boljši kot odrasli zbori in videla, da zanimanje med mladimi resnično obstaja. V zadnjih letih je veliko tudi mladinskih zasedb, ki se rodijo na srednjih glasbenih šolah. Čeprav govorijo, da je mladim treba predstaviti lahko glasbo, sama mislim, da mladi ljubijo tudi sodobno in klasično glasbo, ki jim lahko nekaj ponudi, če jim jo le zna dirigent primerno predstaviti.”
KLAVDIJA FIGELJ
